Sončna napoved, poln tank bencina, navdušenje nad zvezdniškim »line upom« zadnjega dne festivala Fresh Island, sproščeno počitniško vzdušje treh prijateljic, le kaj bi lahko šlo narobe? Moja festivalska izkušnja je bila zabavna in zanimiva ter vse prej kot predvidljiva. Ob strani mi je celo pot stal zanesljiv sopotnik, po imenu Renault Captur.
みんな pot na morje spremljajo velika pričakovanja, pa naj bodo to le nove dogodivščine, romantično preživeti čas s partnerjem, dobra riba ob vrhunskem vinu ali srečanje lanskoletne simpatije na istem kraju. Tudi same smo se odpravile na pot vsaka s svojo željo. Sama sem komaj čakala, da se zapeljem po čudoviti pokrajini Paga, Aida je želela skočiti v morje, Tesa pa je z navdušenjem pričakovala Chris Browna. Želje so se nam uresničile, vendar smo morale do njih premagati nekoliko več ovir, kot smo pričakovale.
Rdeča barva našega Renaulta se je svetila v močnem julijskem soncu, me smo uživale v udobni notranjosti, navigacijo pa zaupale »teti z GPS-a«. Zaklepetale smo se kot v najljubši kavarni in tako preslišale napotek za zavoj na desno. S tem smo si pot podaljšale za kakšno uro, Pag pa nas je vseeno pričakal obsijan s soncem. Posnele smo nekaj fotografij, Aidi se je uspelo namočiti za nekaj trenutkov. Na prizorišče festivala smo morale namreč prispeti prej, saj so zaradi slabe vremenske napovedi zvezdniški koncert prestavili na zgodnejšo uro. Na prizorišče smo prispele žurersko razpoložene, naše navdušenje pa je kmalu rahlo zamrlo, Chris Brown je namreč odpovedal nastop. Očitno se je ustrašil rahlega vetra, nam se namreč takrat situacija sploh ni zdela tako dramatična. V prepričanju, da s koncertom ne bo nič, smo se odpravile v sosednji lokal. Ravno tam pa se je začelo šušljati, da Chris Brown le pride (in to ravno v ta lokal!). Ko se je pojavil na odru, je Tesa prišla do svoje doze glasbe, z vnemo je »posnapala« vsak verz, ki ga je odpel.
Pestra noč je prešla v še bolj pestro jutro. Pregled voznega reda trajekta je razkril, da je bil strah in hiter pobeg Chris Browna upravičen, saj trajekti otoka niso zapuščali. Zaprli so tudi paški most. Obtičale smo.
Na Pagu bi sicer z veseljem ostale, a sva z Aido lovili letalo za Cancun. Prepričane, da se bo veter kmalu umiril, smo uživale v zajtrku in se sprehodile po ulicah mesteca Pag. Sveže informacije niso pokazale izboljšanja, zato nas je začelo skrbeti. Za nasvet smo povprašale domačine, ki so nam predlagali, naj vseeno poskusimo srečo s prečkanjem mostu. Uspelo nam je! Sicer po več kot treh urah in kljub močnemu vetru, 捕獲 nam je nudil varno zavetje. Na drugi strani nas je pričakal več desetkilometrski zastoj, vozila so se komaj premikala naprej.
続きを読む： 新型ルノー メガーヌ グランクーペ (2016) – 全員に十分なスペース
Dobrih informacij o dolžini zastoja nismo dobile, zato smo se odločile povprašati nasproti vozeče vozilo z ljubljansko registracijo. Voznik (ki je bil mimogrede eden od slovenskih poslancev) nam je svetoval, naj se raje obrnemo ali poiščemo kakšen drug obvoz. Pogumno smo se odločile za 200 km daljši ovinek prek Knina, mimo Plitvičkih jezer proti domu. Skupinski prevoz na letališče v Benetke sva z Aido zamudili, nas je pa zato hitro in varno tja pripeljal kar naš zvesti Renault.
