Medtem ko prebirate te vrstice, se okoli 5 odstotkov ljudi na svetu bori s prehladom. Najverjetneje ga bomo do konca leta preboleli tudi sami. Da pa ne bomo pri zdravljenju in simptomih prehlada podlegli prav vsaki ljudski “modrosti” smo za vas zbrali nekaj dejstev in mitov, ki vam bodo pomagali, da ločite resnico od fikcije, prihranite nekaj časa, denarja in frustracij.
Prehlad je eden glavnih razlogov, zakaj ljudje obiščejo zdravnika: antibiotiki so, na žalost, predpisani za nekaj več kot 60 odstotkov navadnih prehladov, kljub dejstvu, da so bakterije v vse skupaj vpletene le v 2 odstotkih. Pa si poglejmo nekaj dejstev in mitov o prehladu, da naslednjič ne bomo zganjali panike.
Dejstva o prehladu
- En sam virus prehlada lahko ima v 24 urah 16 milijonov “potomcev”.
- Hitrost kihanja je približno enaka hitrosti ravnega meta (fastball) profesionalnega metalca pri bejzbolu – približno 150 kilometrov na uro.
- Rekord za najdaljše kihanje ima 12-letna Britanka Donna Griffiths, ki je začela kihati 13. januarja 1981 in kihala kar 978 dni.
- Pri nekaterih nesrečnežih je zaradi kihanja prišlo do zdrsa medvretenčne ploščice, saj so med kihanjem zelo nerodno obrnili vrat.
Miti o prehladu
“Če te zebe, se boš prehladil.”
To je najverjetneje najbolj razširjen mit o prehladu. Ljudje že leta in leta verjamejo tej ljudski “modrosti”. Domnevno naj bi do tega mito prišlo zato, ker so prehladi v zimskem času pogostejši, hladen zrak pa pogosto povzroči izcedek iz nosu. Vendar so študije iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja pokazale, da se prostovoljci, ki so bili izpostavljeni mrazu in izjemnemu mrazu, niso okužili z virusom prehlada in če so prehlad že imeli, se ta ni poslabšal.
“Antibiotiki te bodo pozdravili.”
Antibiotiki pri prehladu ponavadi ne pomagajo, saj delujejo proti bakterijam, medtem ko je večina prehladov virusnih. Čezmerno predpisovanje neupravičenih antibiotikov lahko povzroči razvoj bakterij, odpornih na antibiotike. Ko torej resnično pride do bakterijske okužbe, je antibiotiki morda ne bodo mogli pozdraviti. Pravzaprav lahko antibiotiki prehlad celo poslabšajo, saj ubijejo “prijazne” bakterije in ustvarijo okolje, ki je virusu prijaznejše.
“Barva izcedka iz nosu lahko veliko pove o tvojem zdravju.”
Verjame se, da barva izcedka iz nosu kaže na to, kako zdravi smo. Zelena ali rumena sluz naj bi pomenila, da imamo okužbo in da je morda nekaj hudo narobe. Toda barve sluzi o našem prehladu oziroma zdravju ne pove veliko. V preteklosti so zdravniki velikokrat uporabili barvo sluzi, da so povedali, ali je okužba bakterijska. Toda v večini so vsi prehladi virusni. Barva sluzi je tako v večini primerov povezana s hrano, ki smo jo jedli oziroma s kemikalijami, ki smo jih zaužili.
“Otroka moraš takoj, ko zboli za prehladom, peljati k zdravniku.”
Poznati moramo simptome, ki resno bolezen ločujejo od navadnega prehlada. Ne glede na to, ali mislimo, da ima naš otrok gripo ali prehlad, bi morali obiskati zdravnika takrat, ko ima otrok enega od teh simptomov:
- prehlad traja več kot 10 dni
- vročina ne pade.
- vročina nad 39 stopinj Celzija.
- modrikasta koža
- težave z dihanjem, vključno s piskanjem in hitrim dihanjem
- boleča ušesa ali izcedek iz ušes
- izjemna razdražljivost
- gripi podobni simptomi, ki se vrnejo po tem, ko je že kazalo, da se je se skupaj umirilo (še posebej, če vključujejo vročino in poslabšanje kašlja
- nezmožnost prebujanja
- otrok pije premalo tekočine
- epileptični napadi
- poslabšanje drugih stanj, kot so npr. bolezni srca ali diabetes
“Kokošja juha pomaga pri prehladu.”
Ta mit vsebuje nekaj resnice. Mojzes Majmonid, rabin in zravnik iz 12. stoletja je priporočal “juho iz mastne kokoši”. Medtem ko gotovo ne škoduje, če jemo juho, še posebej, če imamo suho, dražeče grlo, mnogi še vedno ne verjamejo, da “židovski penicilin” pri prehladu pomaga. Je pa ena študija ugotovila, da “kokošja juha zaradi svojih sinergetičnih lastnosti olajša simptome prehlada” (z drugimi besedami, kombinacija sestavin in dejstvo, da gre za toplo tekočino). Raziskovalci so zaključili, da naj bi piščančja juha pomagala telesu, da hitreje in učinkoviteje izloči sluz iz bronhialnih cevk kot druge tekočine. To naj bi bilo zato, ker vdihavanje toplih hlapov dvigne temperaturo v nosu in sprosti zgoščene izcedke.
Glede na raziskovalce so aktivne sestavine v kokošji juhi zelena, čebula, korenje, peteršilj, gobe, pastinak, žajbelj, timijan, sol in poper.
