Ob poslušanju islandske skupine múm se človek počuti nadvse prijetno. Sproščeno. Morda za trenutek neodločno, toda organski zvoki, ki jih proizvaja šest Islandcev, so kot topel piš, ki bo zavel tudi pri nas. Zanimivi múm danes prihajajo v Kino Šiška, kjer bodo predstavili lani izdani album Smilewound, ravno pravšnji za spomladansko sanjarjenje. Pogovarjali smo se z enim od ustanovnih člaov skupine, Örvarjem Þóreyjarsonom Smárasonom.
City Magazine: Poslušanje vaše glasbe je kot poslušanje odlične zgodbe. Kakšna stoji za múm in več kot 15-letnim ustvarjanjem čudovitih zvokov?
Örvar Þóreyjarson Smárason: Vse je minilo zelo hitro, zato se sploh nisem imel časa ustaviti in razmisliti o zgodbi. Pred nekaj leti smo izdali kompilacijo naše prve glasbe z naslovom Early Birds. Da smo to kompilacijo lahko naredili, smo morali poslušati ure in ure stare glasbe ter prebrskati mnogo škatel in kaset, kar je bilo na nek način, kot bi stopil v časovni stroj. Vendar je bilo zadnjih 15 let polno potovanj in glasbe in res je bilo super.
シティマガジン: Precej velik bend ste, zato predvidevam, da inspiracija prihaja z vseh vetrov. Kaj je tisto, kar vas vse skupaj najbolj navdihuje in motivira?
Örvar Þóreyjarson SmárasonTežko je reči, inspiracijo črpamo iz vsega okoli nas in ko se ta pokaže v glasbi, ne želimo določati, kaj je od kod prišlo. Recimo, da nas navdihuje “svet”.
シティマガジン: Bi se med ustvarjanjem glasbe opisali kot celota?
Örvar Þóreyjarson Smárason: Ne, nikakor. Nase venomer gledamo kot na individualce, ki k mizi in tudi h glasbi prinesejo različne stvari. Jaz in Gunni imava zelo dolgo, trdno in dobro delovno razmerje, delala sva z ogromno prijatelji in vsak od njih ima neko genialnost, ki jo prinese h glasbi. Vendar pa je na koncu glasba ena entiteta.
シティマガジン: Katero žival bi izbrali za múm in zakaj?
Örvar Þóreyjarson Smárason: Ko smo izbrali ime múm, smo v resnici izhajali iz risbe dveh slonov, ki se držita za trobce, nad njima pa leti ptica, kar je ustvarilo opuščaj nad ú. Lahko torej rečem, da bi bili múm dva slona in ptica.
シティマガジン: Zelo nas je razveselilo, ko smo prebrali, da ste študirali film, saj film brez glasbe nikoli ne bi bil to, kar je. Tudi sami ste napisali že nekaj filmske glasbe. Kakšen navdih prinaša pisanje glasbe za filme?
Örvar Þóreyjarson Smárason: Pisanje filmske glasbe je nekaj, pri čemer smo precej ambiciozni in zdi se nam, da je v zadnjih 10, 15 letih filmska glasba zdrsnila na negativno področje. Filmski režiserji so pod velikim pritiskom produkcijskih podjetij, ki stremijo k temu, da je film dober in prijeten, zato si želijo predvsem dobro in prijetno glasbo. Mislim, da se to lahko spet nekoliko spremeni, kar je pozitivno. Radi bi ustvarili drzno in sprejemljivo filmsko glasbo, seveda pa razumemo, da moramo delati z režiserji in s producenti, da to dosežemo. Vendar lahko upamo (smeh).
シティマガジン: Veliki filmski skladatelj Hans Zimmer je nekoč rekel: “Ostati moraš prilagodljiv in vedno moraš biti sam svoj kritik.” Verjetno smo vsi kritični do svojega dela. Kako gledate na svojo glasbo potem, ko je vse pripravljeno in je album tik pred izdajo?
Örvar Þóreyjarson Smárason: Svoje glasbe zares nikoli ne poslušam potem, ko smo jo enkrat ustvarili. Morda bom čez nekaj let razmišljal o eni ali drugi skladbi in jo bom moral izbrskati. Toda ko je skladba končana, načeloma preidem k novim stvarem. Seveda pa je pomembno biti zaposlen in kritičen do sebe, vendar je skladba, ko je končana, končana in moraš naprej k stvarem, ki so na vrsti.
シティマガジン: Za kakšen filmski žanr pa bi najraje pisali glasbo?
Örvar Þóreyjarson Smárason: Grozljivke in znanstvena fantastika bi bila kot nalašč za nas, vendar mislim, da smo veseli katerega koli žanra, dokler gre za zanimiv projekt z ljudmi, s katerimi z veseljem sodelujemo.
シティマガジン: Nekaj vaših video spotov je neverjetnih in imajo čudovito fotografijo … Kaj sicer menite o video spotih?
Örvar Þóreyjarson Smárason: Ne vem, v večini pustimo drugim ljudem popolno svobodo pri ustvarjanju video spotov, zato svojega glasbenega videa še nismo naredili, razen prvega, ki je nastal ponesreči. Bil je le enkraten posnetek ponoči in sicer za skladbo Ballad of the Broken Birdie Records (Ruxpin Remix II). Kot sem rekel, je nastal ponesreči, vendar je nekako postal eden naših najbolj priljubljenih videov, saj ga je MTV začel predvajati v nočnem času, ko so ga gledali ljudje, ki niso mogli spati.
シティマガジン: Kaj ste počeli štiri leta, ki ste si jih vzeli za odmor pred izdajo zadnjega albuma Smilewound?
Örvar Þóreyjarson Smárason: Med izdajami vseh albumov smo si vzeli dolg odmor. Vsi imamo različne projekte, na katerih delamo individualno in navadno počakamo na pravi čas, da spet začnemo z ustvarjanjem. Obenem nam turneje in koncerti vzamejo veliko časa in ti so prav toliko pomembni kot albumi.
シティマガジン: Kar nekaj zanimivih stvari je povezanih z vašim zadnjim albumom, kot je mesto, kjer ste ga ustvarjali. Nam lahko o tem poveste kaj več?
Örvar Þóreyjarson Smárason: Napisan in ustvarjen je bil vsepovsod, nekatere skladbe so povsem nove, nekatere pa imamo pripravljene že nekaj časa. Ena od skladb na albumu je bila na primer napisana in posneta v Estoniji za naš predzadnji album Sing Along, vendar se nikakor ni zlila s celotnim izdelkom, zato je pristala na tem. Neka drugo skladbo pa sem ustvaril na stari akustični kitari, medtem ko sem leta 2005 živel v Pragi, toda na lepem smo jo preoblikovali v elektronsko glasbo in takrat je bil čas za njeno izdajo.
シティマガジン: Poleti boste igrali na nekaj festivalih. Se katerega še posebno veselite?
Örvar Þóreyjarson Smárason: Pravzaprav bomo imeli zelo lahkotno poletno turnejo, saj nas čaka še en velik projekt. Je pa letos poleti na Islandiji nov festival, ki se imenuje Secret Solstice Festival in se nastopa tam že zelo veselimo. Obenem pa tudi sam igram na nekaj festivalih z zasedbo FM Belfast, s katero igram, in tista, ki se ju verjetno najbolj veselim, sta Sonar v Barceloni in Melt ドイツ語に。
シティマガジン: Vaša glasba je lahko zelo intimna. Kje raje nastopate – na velikih festivalih ali v manjših klubih?
Örvar Þóreyjarson Smárason: Mislim, da najraje nastopamo v gledališčih, cerkvah, na gradovih, mestnih trgih in v glasbenih halah. Klubi in festivali za nas niso najbolj primerni, razen če gre za posebno dobre klube ali festivale, toda bolj kot je posebna okolica, v kateri igramo, boljša je atmosfera in posledično tudi naš nastop.
