史上最高の非ハリウッドホラー映画

Preverite, katere so najboljše grozljivke vseh časov, ki niso hollywoodske produkcije. To so najimenitnejši žanrski primerki, kjer boste našli idejo za filmski večer za noč čarovnic.

続きを読む： ファッション映画 – ファッション愛好家向け、ファッションのインスピレーションを与える映画トップ 10

To so filmi, ki so pustili neizbrisljiv pečat v filmski zgodovini, in po njih zvečer zagotovo ne boste spali!

Najboljše grozljivke vseh časov, ki niso hollywoodske produkcije:

Demonova maska (La maschera del demonio, Italija, 1960)

Demonova maska Maria Bave velja za prvo pravo in za številne filmofile še vedno najboljšo italijansko grozljivko vseh časov. Film je britansko igralko Barbaro Steele, ki je igrala vampirsko princeso Vajdo, ustoličil za kraljico krika. Gre za fuzijo groze, spolnosti in smrti.

Krog (Ringu, Japonska, 1998)

Ringu je japonska grozljivka, po kateri so leta 2002 posneli tudi ameriško predelavo Krog. Ima precej počasnejši ritem kot ameriška različica, posneta pa je po literarni predlogi istoimenskega romana pisca Kodžija Suzukija. Gre za najdonosnejšo grozljivko v zgodovini japonske kinematografije.

Nosferatu, simfonija groze (Nosferatu, eine Symphonie des Grauens, Nemčija, 1922)

Nosferatu je večna vampirska klasika. Gre za neavtorizirano prilagoditev knjige Drakula Brama Stokerja, s spremenjenimi imeni in drugimi podrobnostmi, saj studio ni dobil avtorskih pravic. Transilvanskega vampirja so preimenovali v Orloka. Gre za eno od prvih grozljivk in velja za prelomnico v zgodovini nemega filma. Film je bil posnet z eno kamero ob taktu metronoma, ki je dajal tempo igralcem.

Hudičeva hrbtenica (El espinazo del diablo, Španija, 2001)

Hudičeva hrbtenica Guillerma del Tora nas popelje v leto 1939, v zadnje dneve španske državljanske vojne, čas, ko se izrisuje zmaga nacionalistov generala Franca nad levičarskimi republikanci. Desetletni Carlos, sin padlega republikanskega heroja, prispe v podeželsko sirotišnico nekje bogu za hrbtom, kjer se sooči z grožnjo neeksplodirane bombe na dvorišču sirotišnice in prikazovanji duha dečka, ki je izgubil življenje v nepojasnjenih okoliščinah.

Vampirska ljubezen (Låt den rätte komma in, Švedska, 2008)

Vampirska ljubezen pripoveduje zgodbo dvanajstletnega Oskarja, introvertiranega in osamljenega fant, ki je redna tarča nadlegovanja svojih sošolcev. Ko se v njegovo sosesko priseli resnobna, bledolična, čudnega vonja in na mraz imuna Eli, se zdi, da je v vrstnici našel sorodno dušo. Ta se prikaže le ponoči, ob njenem prihodu v mesto pa pride do vrste skrivnostnih izginotij in umorov. Temelji na knjižni uspešnici, po kateri so posneli tudi film Spusti me k sebi (Let Me In).

Das Cabinet des Dr. Caligari (Nemčija, 1920)

Das Cabinet des Dr. Caligari je nemi film, ki je izumil prebrat zgodbe na koncu filma. Srhljive zgodbe spoznavamo skozi oči Francisa, ki začne v parku neznancu pripovedovati o pretresljivih dogodkih, ki so se zgodili njemu in njegovi zaročenki. Skozi njegovo pripoved spremljamo zgodbo o dr. Caligariju in njegovemu mesečniku Cesarju, ki prispeta v gorsko vasico Holstenwall, ter o umorih, ki se začnejo kmalu po njunem prihodu.

Žeja (Bakjwi, Južna Koreja/ZDA 2009)

Žeja govori o duhovniku, ki obiskuje bolnišnice in duhovno pomaga obolelim, a bi rad naredil več. Zato postane prostovoljec pri tajnem medicinskem projektu, v katerem poskušajo najti zdravilo za smrtonosni virus. Kot drugi prostovoljci zboli. S transfuzijo mu zamenjajo okuženo kri, nova kri pa mu pomaga v takšni meri, da ne kaže znakov okužbe. A posledice so hude, saj čuti nepopisno žejo po krvi.

Oči brez obraza (Les yeux sans visage, Francija, 1960)

Kirurška črno-bela grozljivka Oči brez obraza govori o uglednem kirurgu, ki doživi hudo prometno nesrečo, v kateri je močno iznakažen obraz njegove hčere, ki je prisiljena od tedaj vseskozi nositi masko. Oče, da bi popravil napako in hčeri vrnil življenje, ugrablja mlada dekleta in transplantira njihovo kožo na obraz svoje hčere. Med projekcijami filma so številni ljudje od groze omedleli.

Julijine oči (Los ojos de Julia, Španija, 2011)

Julia, ki trpi za neozdravljivo očesno okvaro, v kleti hiše naleti na obešeno truplo svoje sestre Sare. Sara je pred smrtjo oslepela zaradi iste bolezni, in čeprav vse kaže na to, da je šlo za samomor, je Julia prepričana, da je sestro nekdo umoril, zato na lastno pest začne raziskovati skrivnostno ozadje njene smrti in pri tem začne živeti svojo najhujšo nočno moro.

Volčja ura (Vargtimmen, Švedska, 1968)

Volčja ura Ingmarja Bergmana govori o težavnem slikarju Johanu, ki ga preganja preteklost in se je z nosečo ženo Almo po osebni krizi preselil na majhen otok Baltrum. Stalno ga ogovarjajo čudaški in sumljivi ljudje, za katere meni, da so demoni. Vse to si zapisuje v dnevnik, ki skrivna številne druge temačne skrivnosti. Potem pa se v igro vmešata še Baron von Merkens in njegova žena, ki živita v bližnje dvorcu …