Predstavitev arhitekturnih projektov in velikopoteznih urbanističnih ureditev, ki zaznamujejo obdobje (socialistične) Jugoslavije, je dolgo pričakovan projekt, ki bo ...
Predstavitev arhitekturnih projektov in velikopoteznih urbanističnih ureditev, ki zaznamujejo obdobje (socialistične) Jugoslavije, je dolgo pričakovan projekt, ki bo izpostavil mejnike in vizije (nedokončane) modernizacije mest v obdobju socializma ter odgovoril na vprašanja o njihovi vlogi in zapuščini v državah naslednicah. Nedokončane modernizacije osvetljuje prostore, ki jih je ustvaril “socialistični napredek” v nekdanji Jugoslaviji, in ugotavlja, kaj se je s temi prostori zgodilo po razpadu skupne države in ukinitvi socializma. Razstava se osredotoča na fizični prostor, torej na proizvodnjo mest oziroma urbanizacijo kot enega osnovnih sredstev socialistične modernizacije, ter na vlogo arhitekture v tej proizvodnji; posega pa tudi v simbolne prostore, v katerih se je produkcija odvijala: geopolitične, kulturne, ekonomske, ideološke prostore idr.
Modernizacija je bila v času socialistične Jugoslavije predstavljena enoznačno kot vsakodnevni veliki skupni dosežki, ki naj bi razkrivali naprednost delavskega samoupravljanja in bili ljudem v ponos. Življenje Jugoslovanov so tako zaznamovali megalomanski, skoraj utopični projekti na področju industrije, energetike, prometnih povezav, urbanizma. Na drugi strani je socialistični utopizem danes pogosto sinonim oz. “izvirni greh” za neustrezno strukturo gospodarstva, ekološke probleme in socialna trenja. Projekt bo karakteristične arhitekturne in urbanistične prakse socialističnega obdobja pregledal oz. predstavil v odnosu do socialnega konteksta, v katerem so nastajale, in opredelil njihovo aktualno podobo ter značaj. Razstava, ki zaključuje kolektivno delo mladih raziskovalcev iz Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Srbije in Slovenije, bo ob estetski in tehnološki odličnosti arhitekturno-urbanističnih dosežkov odločno nagovorila tudi družbeni vidik procesov, ki so vplivali na razvoj, napredek in propad Jugoslavije. Relevantnost projektov bo tako ocenjena predvsem na podlagi njihovih doprinosov k oblikovanju javne sfere. Prav tako pomemben cilj projekta je izzvati (v mednarodnem prostoru uveljavljeno) monolitno prepričanje o obdobju urbane modernizacije v bivši Jugoslaviji in promovirati različnost kulturnih identitet v regiji.
“Arhitektura v Jugoslaviji, ki so jo vodili pragmatični motivi, se je predvsem osredotočala na produkcijo, čeprav je bila v svoji pragmatičnosti optimistična in je upoštevala javno dobro. Realizirana arhitektura je precej verodostojno odražala kreativne kapacitete lokalne arhitekturne skupnosti in njene sposobnosti delovanja. Čeprav so nekateri posamezni napredni projekti ostali nerealizirani ali nepopolni, pa zgrajena okolja v Jugoslaviji zvesto ponazarjajo odnos med ambicijami in možnostmi.” (Maroje Mrduljaš)
Razstava bo predstavila številne arhitekturne projekte, od turističnih eksperimentov na jadranski obali, zasnov novih mest in predstavitvenih paviljonov na mednarodnih razstavah do razvpitih javnih zgradb in zgodovinskih obeležij v vseh državah naslednicah v obdobju 1948–1980. Namen projekta je z novim nabojem in (pre)drznostjo, ki ga prinaša časovni in politični odmik od polpreteklega obdobja, prevetriti socialistično arhitekturno zapuščino Jugoslavije in prebuditi močne in produktivne povezave, ki so v urbanem prostoru nekdanje skupne države prisotne na vsakem koraku! Projekt je rezultat dvoletnega sodelovanja več institucij – Umetnostne galerije Maribor, UHA/Zveze arhitektov Hrvaške (Zagreb), MAO/Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (Ljubljana), DAB/Društvo arhitektov Beograda, KOR/Koalicije za trajnostni razvoj (Skopje) in Instituta za sodobno arhitekturo (Zagreb) − ter raziskovalnega dela več kot 50 strokovnjakov, predvsem arhitekturnih zgodovinarjev, kritikov in aktivistov, med katere sodijo dr. Vladimir Kulić (Florida Atlantic University, ZDA), dr. Luka Skansi (IUAV, Benetke, Italija), dr. Petra Čeferin (Inštitut za Arhitekturo in kulturo, Ljubljana), dr. Nina Ugljen (Fakulteta za arhitekturo, Sarajevo), dr. Tanja Conley (Massachusetts Collage of Art and Design, Boston, ZDA). Kustosi razstave so uveljavljeni mladi strokovnjaki: Maroje Mrduljaš, odgovorni urednik hrvaške revije za arhitekturo in kulturo Oris; Vladimir Kulić (SR/ZDA), predavatelj na Fakulteti za arhitekturo na Florida Atlantic University v ZDA; Matevž Čelik (SI), direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, in Simona Vidmar, kustosinja UGM.
kustosi: Maroje Mrduljaš (HR)
so-kustosi: Vladimir Kulić (SR/ZDA), Matevž Čelik (SI), Simona Vidmar (SI)
VLJUDNO VABLJENI!
Partnerji projekta: DAB/Društvo arhitektov Beograda (SR), Hiša Oris (HR), KOR/Koalicije za trajnostni razvoj (MK), MAO/Muzej za arhitekturo in oblikovanje (SI), UGM/Umetnostna galerija Maribor (SI), UHA/Zveza arhitektov Hrvaške (HR).
