人間の触れ合いなしでは誰も生きていけません: その理由を示す証拠がここにあります。

Novodobne tehnologije so vstopile v vse pore človekovega življenja do te mere, da smo pozabili, kako komunicirati z ljudmi v živo, se jim približati in z njimi vzpostaviti fizičen stik. Drži, da tu in tam koga objamemo ali poljubimo, vendar se v resnici niti približno ne zavedamo pomembnosti človeškega dotika, ki ni temelj le za naše psihofizično zdravje, temveč tudi za številne druge stvari (o katerih kmalu izveste več). Ko si preberete, se boste zagotovo 触れた と objeli vam pomembne osebe. Začnite že danes!

Zakaj nihče ne more živeti brez človeškega dotika?

Dotik nas naredi srečne.

Po pričevanjih 科学者 se v nas sproščajo hormoni sreče, ko se nas druga oseba dotakne in ji mi to dovolimo. Kemikalija oksitocin naj bi tako izzvala znižanje krvnega tlaka と raven noradrenalina (stresnega hormona), zato se počutimo mirno in zadovoljno. Zaradi tega naj bi bili ljudje, ki pogosteje komunicirajo z dotikom, より幸せな と zadovoljnejši.

Zaradi dotika stvari dobijo smisel.

Spomnimo se, kolikokrat smo podvomili v čustva osebe, ki je svoje občutke izrazila preko mobilnega zaslona. To nezaupanje je naravno stanje, saj tudi 科学者 ugotavljajo, da zaradi človeškega dotika stvari resnično dobijo svoj pomen と smisel. Začnemo se zavedati svoje okolice, saj nam dotik pokaže, kakšna je naša resničnost.

Temu pojavu strokovnjaki rečejo tudi Thomas Effect. Ime je dobil po apostolu Tomažu, ki je Jezusa prosil, da se dotakne njegovih ran, saj bi le tako lahko bil prepričan, da je Jezus resnično vstal od mrtvih.

Dotik je zdravilo za naše telo.

V eni 研究 so strokovnjaki ugotovili, da so tisti udeleženci, ki so bili deležni rednih ali pogostih objemov, občutili veliko manj simptomov prehlada kot udeleženci, ki se niso objemali. Gre za to, da redno objemanje domnevno znižuje raven stresa v telesu in s tem ranljivost za prehlad upada. Hladna sezona se približuje – zdaj veste, kaj je vaše zdravilo proti boleznim！ 🙂

Z dotikom lahko dosežemo, kar želimo.

Razmislimo samo o tem, kolikokrat smo želeli koga v kaj prepričati prek telefonskega pogovora, a nam ni uspelo, ko smo se z osebo dobili v živo in smo se je dotaknili, pa je nekako popustila. 科学者 ugotavljajo, da se podobna situacija zgodi, ko nas drugi prosijo za pomoč, ki smo jo ponavadi pripravljeni ponuditi veliko hitreje, če se nas oseba dotakne. Natakarji naj bi celo zaradi dotikanja gostovih ramen prejemali višje napitnine. Vse to naj bi se zgodilo zato, ker dotik ojača občutek iskrenosti と 信頼の.

Dotik je del nas.

Četudi se mu nekateri ljudje upirajo in se prijetneje počutijo v svetu tehnologij, je dotik del nas in temu ni moč oporekati – 研究 prav tako dokazujejo, da naj bi bila umrljivost med dojenčki, ki so vsakodnevno prikrajšani dotika in naklonjenosti, večja. Manko dotikov naj bi torej tako močno vplival na duševno in fizično zdravje, da lahko celo pripelje do smrti.

Znanstveniki menijo, da je dotik ključen za zdrav fizični, čustveni in duševni razvoj, ker naj bi bila naša potreba po dotikanju povezana z našo potrebo po ljubezni – dotik naj bi bil torej naše orodje za preživetje, ki smo ga razvili med evolucijo.