彼女に別れを告げなかった彼に――さようなら！

Spoznala je, da se je prav zaradi njega o ljubezni in življenju naučila še nekaj več. In hvaležna mu je za to. Neizmerno.

Ko ga je spoznala, jo je popolnoma očaral s svojimi prijaznimi in ne spogledljivimi sporočili. Bil ji je simpatičen, zdelo se ji je, da ni kakor drugi moški, a se je motila. Verjela je, da je drugačen, čeprav je bilo na milijone znakov, ki so ji govorili drugače.

Zdaj ve, nikoli mu ni pomenila veliko, nikoli, niti od samega začetka. Malenkosti bi jo morale prepričati, da se ne bi se zaljubila vanj. Ampak seveda je niso. Ko sta se spoznala, je v bistvu niti ni preveč navdušil, samo čutila je, da je on nekdo, ki bi ga lahko ljubila.

Bil je nepreviden, sebičen in ravnodušen. Izginil je za več tednov in vložil tako malo truda v odnos. Potem pa so bili časi, ko ji je pisal sporočila vsak dan in sta načrtovala skupne trenutke.

Najbolj jo boli, da je verjela, ko je bil z njo, da mu je res všeč. Verjela mu je, ker ji je večkrat omenil stvari, ki jih je mimogrede rekla, verjela je, da jo posluša in razume.

Pogovarjal se je z njo o vsem, o njegovem življenju o stvareh, v katere je verjela, da jih je povedal le njej.

In potem jo je ignoriral tedne in se znova pojavil v njenem življenju, kakor da ni bilo nič narobe, kakor sploh ne bi odšel.

Presenečal jo je z najslajšimi, najbolj nedolžnimi poljubi na ulici, v lokalu. Ko je bila z njim, se je vsakič zaljubila še bolj, še globlje.

Bil je vse, kar si je želela od moškega; neverjetno pameten; zagnan; odkrit.
Tisti časi, ko je bila z njim, so bili zanjo čarobni. Ko pa je odšel, se ji je zdelo, da bo izgubila razum zaradi njegove brezbrižnosti.

Ne more pozabiti, kako glasno je kričala njegova tišina, ki je govorila, da mu je čisto vseeno.

Zaradi njega ni več ista, pa ne v negativnem smislu. Postala je drugačna, zdaj ve kaj si zasluži!

Ve, da si zasluži biti z nekom, ki jo obravnava kot prioriteto in ne možnost. Ve, da si zasluži nekoga, ki bo jo imel rad vsak dan, ne le občasno. Ve, da si zasluži nekoga, ki bo z njo v dobrem in slabem. Nekoga, ki jo bo imel preprosto rad takšno kakršna je.

Še nikoli ni srečala takšne osebe z nasmehom ljubezni in dušo hudiča. Hvaležna mu je, da je bil prvi in verjame, da zadnji.

Hvala, ker si ji pomagal spoznati, koliko več je vredna in da ne more dovoliti, da bi jo njena izkušnja z njim naredila negotovo. Hvala, ker si jo spodbudil, da prepozna, da je res vedno optimistična in še vedno verjame v ljubezen in pravega moškega.

Hvala, ker si ji pomagal spoznati, kaj si resnično želi v ljubezni. Potrebuje predanost in oboževanje, ljubezen in naklonjenost. Ve, da se ima preveč rad, da bi kdaj lahko na kogarkoli gledal tako, kakor si je želela.

Hvala, ker si jo na neki način prisilili, da je raziskala globino in zapletenost svojega bitja.

Spoznala je, da je samo človek in da se ne more vedno zaščititi ali si preprečiti, da bi nasedla ljudem, ki so zanjo slabi. Ne glede na vse mu želi vso srečo na svetu, čeprav ji ni mogel dati niti časa, niti besed.

Ne more biti jezna nanj, ker ji je žal zanj, smili se ji, ampak res mu želi vse dobro. Nekoga, ki ga ne bo zlomil na milijon majhnih koščkov. Nekoga, ki ga bo zanimala vsako vsakdanja podrobnost iz njegovega življenja. Nekoga, ki ga bo ljubil, kakor on/ona njega.

Ostal ji je le še spomin. Spomin na osebo, ki ji ni zmogel dati svojega časa, niti besed. Zbogom!