能園 – 日本の演劇

Japonska kultura – v svetu gledališča pa predvsem tradicionalna uprizoritvena zvrst noh – je navdih številnim avtorjem in režiserjem po vsem svetu. Ti izkoriščajo subtilen, naraven in počasen ritem upovedovanja, ki v ospredje postavlja predvsem gradnjo emotivnega okolja. Fascinacija, ki jo gojimo do vzhodne kulture v tem delu sveta, žal ni mogla biti popolnoma potešena vse do danes. Gledališče noh je namreč vse od konca 13. stoletja naprej sledil in še vedno sledi strogim zakodiranim pravilom, del katerih je tudi nedotakljivost. Vendar se bo dogodila manjša izjema, saj bo tradicionalna noh igra v svoji izvirni, nedotakljivi obliki prvič po osmih stoletjih od svoje utemeljitve delila oder z drugo obliko uprizoritvene umetnosti. Gledališče noh se bo na enem odru srečalo s sonoričnim gledališčem Hanne Preuss v predstavi Nohsono. Dovoljenje za to je dal sam Veliki mojster prestižne kongoške šole noh gledališča, g. Kongo Hisanori, ki je svojemu nasledniku, velikemu noh igralcu Tacušigu Udaki in sodobni plesalki Haruni Tanaka Udaka dovolil, da sodelujeta v predstavi. Igralec Tacušigu Udaka bo do zadnje podrobnosti – vključno s kostumom – predstavil noh gledališče, njegova sopotnica Haruna Tanaka Udaka bo na drugem polu manj določljiva, kar se bo videlo tudi v kostumu oblikovalcev Joko in Kodži Arai. Ker je predstava nekaj povsem novega in ne nastaja po v naprej znanem dramskem besedilu, je njen potek in razplet težko do potankosti določiti vse do premiere. Zgodba temelji na zbliževanju preteklosti in prihodnosti, grajenju mostu med dvema praksama. Plemeniti simbolizem, ki ga iz noh iger prinaša igralec Tacušige Udaka, bo dobil dramatično spremljavo v sonoričnim delu v izvedbi plesalke Harune Tanaka Udaka. Vsekakor se nam obeta spektakularno doživetje in razširitev dojemanja našega sveta. Ker so na Japonskem gledališke premiere v dopoldanskem času, bo predstava upoštevala to izročilo, a ga dogradila še z večerno oz. “zahodno” premiero.