最も美しいフラワーパークの春

Obiskovalcev pa ne prevzame le cvetje, ampak tudi fascinantna pokrajina, v kateri se v skladno celoto zlivajo sence stoletnih dreves, mirna gladina jezer, cvetoče grmičevje, prebujajoče se trajnice in ogromne travne površine. Kot se za pravi park spodobi, ne manjkajo niti kipi, vodnjaki, terase, stopnišča, mostovi, zimski vrtovi in seveda tradicionalni holandski mlin na veter, ki služi za prikaz pridobivanja moke in od koder se razteza pogled po vsem Keukenhofu in njegovih neskončnih cvetočih poljanah.

Pomembna obletnica
Letošnje leto je v Keukenhofu še posebno pomembno, saj slavijo že šestdeseto obletnico parka, ki ga je obiskalo več kot 44 milijonov ljubiteljev cvetja. Vendar teža let parka ne bremeni, saj je vsako pomlad mlajši, bolj svež in odet v ekstravagantno obleko oblik in barv. Ob tako pomembni obletnici je park obiskala tudi nizozemska kraljica Beatrix in ob odprtju razstave cvetja krstila novo vrsto tulipana svetlo rdeče barve, imenovanega Pomladni vrt. Letošnje leto pa je posvečeno še eni pomembni obletnici. Leta 1609 sta namreč dva evropska raziskovalca raziskovala severne in južne vodne poti okoli območja, danes znanega kot Zvezna dežela New York. Eden od njiju, Anglež Henry Hudson, ki je služil Nizozemski, je jadral po reki, ki še danes nosi njegovo ime (Hudson River) in loči Manhattan od področja zvezne države New Jersey. Pomembna vez, ki Združene države in Nizozemsko veže že 400 let, je tudi tema letošnje razstave, in med sprehodom skozi park lahko občudujemo cvetlični portret Kipa svobode, ki ga tvori več kot 50 tisoč  cvetočih čebulnic, ali pa ameriški vrt in celo tematsko ameriško pot. Seveda pa je pomemben tudi podatek, da ameriški turisti predstavljajo kar deset odstotkov vseh obiskovalcev Keukenhofa.

Skromni začetki
Začetki Keukenhofa, ki se nahaja ob majhnem kraju Lisse, le 20 kilometrov od Amsterdama, segajo v leto 1949, ko so nizozemski gojitelji čebulnic želeli pokazati kakovost holandskih čebulnic možnim odjemalcem. Zahvaljujoč pobudi desetih floristov, je park  ̶ nekoč last vojvodinje Jacobe de Baviera, v katerem je lovila in nabirala zališča, ki so jih uporabljali v kuhinji (od tod tudi ime Keukenhof – kuhinjski vrt) – pripadel njim. Kljub skromnim začetkom je park šestdeset let kasneje eden najbolj spektakularnih krajev v Evropi in najbolj obiskana nizozemska znamenitost v spomaldanskem času, ki jo vsako leto obišče več kot milijon ljudi.

みんなのための何か
Med obiskom parka lahko obiščemo vrtove z različno tematiko: aromatični, abstraktni, pisani, renesančni, vodni vrt ali si ogledamo stalno razstavo eksotičnih orhidej in kakšno od idej prenesemo tudi v lastne gaje in vrtove. Pomemben je tudi pedagoški vidik Keukenhofa. Ob poteh stojijo znaki z informacijami, ki nas učijo, kako pravilno zalivati čebulnice, kako globoko jih saditi, na kaj moramo biti pozorni pozimi itd. Čebulice in semena lahko seveda tudi kupimo v specializiranih prodajalnah, ki ponujajo tudi vrtnarske knjige, vrtno orodje, gnojila in druge potrebščine za uspešno vrtnarjenje.
Čeprav je tulipan brez dvoma simbol nizozemskega cvetja – pred nekaj leti je slavil svojih prvih štiristo let, v katerih je navdihoval umetnike in poete – je rezano cvetje na Nizozemskem ogromna industrija. V nizozemska cvetni industriji, ki vključuje rezano cvetje, vzgajanje čebulnic in cvetličarske izdelke, se na leto vrti okoli štiri tisoč milijonov evrov, med državami izvoznicami cvetja pa Nizozemska predstavlja kar 60-odstotni delež. Da bi lažje razumeli, kako pomembno vlogo Nizozemska igra v svetu cvetja, moramo obiskati Aalsmeer, le nekaj kilometrov od Keukenhofa, kjer petkrat na teden poteka dražba cvetja. Vsakič pod budnim očesom strokovno usposobljenih preprodajalcev po vsem svetu razpošljejo 14 milijonov rož in 1,5 milijona rastlin, v napetem vzdušju pa se seklene več kot 50 tisoč poslov. Pred ogromnim poslopjem stoji dva tisoč tovornjakov, ki tovor razvozijo po vsem svetu. Zanimivo je tudi, da med 10 milijardami rož, ki jih na leto prodajo, tri vrste prekašajo tulipan: vrtnica, krizantema in nagelj, a nobena od njih še ni na Nizozemskem uspela izriniti tulipana s prestola priljubljenosti.

Ko pritisne lakota
V Keukenhofu lahko lakoto potešimo v petih restavracijah, vsaka od njih ima seveda teraso, s katere lahko občudujemo park. Vse restavracije so samopostrežne. Če nas bo lakota premagala že na samem vhodu, lahko najprej zavijemo v restavracijo ob glavnem vhodu in si privoščimo katero od tipičnih nizozemskih specialitet. Tik ob ribniku, ki je ena najbolj fotografiranih točk v parku, se lahko najemo v restavraciji Wilhelmina Pavilion, katerega notranja oprema na smešen način prikazuje tipične nizozemske suvenirje : cokle, krave, delftski porcelan in sir. Če vse poti vodijo v Rim, potem v Keukenhofu vse poti vodijo do paviljona Willem Alexander, katerega notranjost odraža barve parka na zelo modern način. Poleg naštetih se lahko okrepčamo tudi v restavraciji v Beatrixinem paviljonu ali v čajnem paviljonu ali pa preprosto prigriznemo kakšno od okusnih hitro pripravljenih poslastic, ki ji ponujajo na stojnicah.

そこに着く方法
V času razstave skoraj vse amsterdamske agencije ponuajo dnevne izlete v Keukenhof, večina izletov pa vključuje tudi obisk dražbe cvetja v Aalsmeerju. V bližino parka vozi tudi vlak v smeri mesta Leiden, od postaje do parka pa vozi lokalni avtobus. Brez dvoma pa je eno najlepših doživetij kolesarjenje. Letošnjo pomlad lahko v okolici Keukenhofa kolesarimo po šestih označenih poteh, ki vijugajo med polji cvetja. Najdaljša in tudi najbolj raznovrstna je dolga 40 kilometrov, poti pa so opremljene tudi z informacijami v sedmih jezikih. Keukenhof je nepozabno doživetje za obiskovalce vseh starosti in prav zato je postal ena glavnih nizozemskih turističnih atrakcij. Poleg miljonov cvetočih čebulnic se lahko v parku pohvalijo tudi z dejstvom, da je v parku razstavljenih največ skulptur na prostem na Nizozemskem in da je park eden najbolj fotografiranih na svetu, saj je vsak postanek ob petnajstih kilometrih poti, ki vodijo po parku, vreden slikanja.
Nekateri ljubitelji se vračajo leto za letom in vsako leto jih čaka novo presenečenje, saj ogromen prak vsakič ponudi nov videz. Ko se konec aprila zaprejo vrata Keukenhofa, strokovnjaki začnejo oblikovati park, ki bo obiskovalce presenečal naslednje leto. Izdelujejo nove načrte in oblikujejo cvetlične grede, prilagajajo barvne kombinacije, dodajajo nove oblike … Vsako leto Keukenhof želi preseči lanski Keukenhof . In skoraj vedno mu uspe.