先進国の多くの国では、一人当たり 1 日あたり 1.95 キログラムの廃棄物が排出されます。 1960 年当時、この数字は 1.2 kg でした。現在、世界には 73 億人がいますが、現在の人口増加率 (年間 1.1%) では、約 64 年後には地球上に 150 億人が存在することになります。これは汚染がさらに増えることを意味するだけです。ですから、私たちがやるべきことをやり、過去の間違いを避け、地球をきれいに保ちましょう。一つしかありません。
Ob tako pretresljivih prizorih, ki prikazujejo neposredne posledica onesnaženja, se boste upam da vprašali ali sami storite dovolj za to, da Zemljo ohranjate čisto. Ločujete, reciklirate, perete ponoči, kupujete le tisto, kar potrebujete? Premalo ljudi se namreč zaveda, da si Zemlje ne lastimo, ampak smo si jo le sposodili od prihodnjih generacij, zato je naša odgovornost, kaj odgovornost, dolžnost, da jim jo ”vrnemo” v dobrem stanju. S takim mačehovskim odnosom namreč sami sebi kopljemo grob. A ni še prepozno. Stvari, ki jih boste videli v nadaljevanju lahko preprečimo. Začeti pa moramo 自分で.
続きを読む： 環境に優しいボトルと水がひとつになった
Naša odpadna električna in elektronska opremo večinoma konča v deželah tretjega sveta. Prizor je iz Akre (Gana).
Namesto trave v Bangladešu ponekod ”rastejo” smeti.
Želvo je ujetje v plastiko zaznamovalo za celo življenje.
Koala je ostala brez doma.
Takole izgleda deskanje pod valom na Javi (Indonezija), najbolj naseljenem otoku na svetu.
Želva ujeta v plastiko.
Ptica prekrita z nafto.
Potemkinova vas za turiste ali sodobni Hong Kong.
Albatros, ki je podlegel zaradi preveč zaužite plastike (Midway Islands, severni Pacifik) Vsekakor drugačen prizor, kot bi ga pričakovali pri vivisekciji.
Štorklja ujeta v plastični embalaži.
Deček vsako jutro išče plastiko, ki se jo da reciklirati in ki jo lahko proda za 35 centov na kilogram. S tem pomaga preživeti svoji družini.
V olje ”pomočeni” pingvini.
Tjulen je svoja ustal ujel v plastično posodo.
Deček plava v onesnaženi vodi v Indiji.
Tjulen ni več varen niti v lastnem habitatu.
Otrok pije vodo iz onesnaženega toka (okrožje Fuyuan, provinca Yunnan, Kitajska).
Ptič, ki je utrpel posledice razlitja nafte.
Naftno polje Ken River v Kaliforniji (ZDA), kjer nafto črpajo že od leta 1899.
Delavec odstranjuje mrtve ribe v jezeru Wuhan (Kitajska).
Posledice razlitja nafte v pristanišču Dalian, Liaoning (Kitajska).
Mexico City se duši v ljudeh, saj jih tam živi kar 20 milijonov.
V Šanghaju stopnja smoga kar 40X presega dovoljeno vrednost.
Deček plava v onesnažene zbiralniku (Pingba, Kitajska).
Druga plat Kitajskega zidu.
Visokoonesnažena reka v Zhugau (provinca Sichuan).
Filipinsko morje. Takšni prizoru pa niso tuji niti Arktiki.
Deček plava v vodi polni algeje (Qingdao, Shandong, Kitajska).
