川 - 四季の都市

Reko pogosto neupravičeno označimo kot dolgočasno, industrijsko mesto, ki sodobnemu popotniku ne ponudi veliko. Vendar pa je danes kvarnerska prestolnica moderno univerzitetno središče z bogato kulturno, športno in turistično ponudbo. Prežeto je s številnimi zgodovinskimi zanimivostmi, kot so izum prvega torpeda, najstarejša delujoča žarnica in prva fotografija peščenega zrna v gibanju. Reka je svetovljanka, ki diha s polnimi pljuči, domačini pa trdijo, da premore tudi peti letni čas. Ta se zrcali v njihovem karnevalu.

Mesto s kozmopolitskim pridihom

Reka preseneti že ob kratkem sprehodu skozi slikovite primorske ulice. V njenih stavbah se riše bogata preteklost kraja in z lahkoto si predstavljamo vrvež in nestrpnost ljudi s kovčki v rokah, ki so ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja prav iz Reke najpogosteje odpluli proti takratnemu Novemu Svetu, Ameriki. Na to zanimivo zgodovinsko obdobje nas še danes spominja rešilni jopič iz znamenitega Titanika, ki je svoje mesto našel v mestnem Pomorskem in zgodovinskem muzeju. Reka je bila nekaj let celo samostojna mestna država, to burno preteklost pa lahko pripišemo tudi bližini in vplivu Italije. Center Kvarnerskega zaliva je še danes poznan po svojem liberalnem duhu, v njem pa živijo predstavniki kar 11 narodnih manjšin, med katerimi so najštevilnejši Italijani, Srbi, Albanci, Bošnjaki, Madžari in Čehi.

Peti letni čas – čas norčij, plesa in zabave

Reka je bila po svojem karnevalskem življenju poznana že pred stotimi leti, ko je v maskiranih plesih in sprevodih uživalo avstrijsko ter madžarsko plemstvo, ruske kneginje, nemški baroni in grofje iz vse Evrope. Starodavno tradicijo je kvarnerska prestolnica ponovno oživela leta 1982 in jo do danes oblikovala v moderno turistično ponudbo, ki mesto uvršča na seznam 500 najpomembnejših dogodkov v Evropi , »top 500 European Events«. Reški karneval je vse več kot samo razlog, da za kratek čas na svet gledamo manj resno. V nizu povork, »fešt«, tekmovanj, razstav in koncertov, ki temeljijo na starih pustnih običajih, z elementi beneškega in avstrijskega mestnega karnevala, bo vsak izmed nas našel nekaj zase. Pustno rajanje, ki ga domačini imenujejo kar peti letni čas, predstavlja svojevrstno preganjanje teme in zlih duhov ter naznanja prihod pomladi. Letos ga bomo zagotovo težko pričakali, kajti karnevalski čas se je v koledarju zapisal dokaj pozno. Organizatorjev karnevala to ni zmotilo saj so ključe mesta karnevalskemu županu, Meštru Toniju predali že 21. januarja in še isti dan izbrali letošnjo kraljico Reškega karnevala ter s tem uradno odprli obdobje pusta. Na celoten potek dogodkov se lokalni zanesenjaki pripravljajo vse leto in dela ni malo saj se Reški karneval uvršča na tretje mesto največjih tovrstnih dogodkov na svetu, mesto Reka pa je že od leta 1995 polnopravna članica Evropskega združenja karnevalskih mest, FECC.

Črni mož z belim turbanom in »zvončarji«

Reka in karneval nam postrežeta tudi z različnimi simboli. Prepoznavni znak mesta in maskota karnevala je »morčić«, črni zamorec z belim turbanom na glavi, ki je hkrati tudi tipičen kvarnerski turistični spominek. Nastal je verjetno pod vplivom Benetk, ki so bile v 17. in 18. stoletju obsedene z vsem, kar je dišalo po Orientu, bogati beneški patriciji pa so si radi privoščili temnopolte paže in sluge v vzhodnjaških oblekah. Slednji so burili domišljijo beneškim zlatarjem, ki so ustvarili lik beneškega moretta-črnca z belim turbanom in zlatim poprsjem. Reški morčić je skromnejša kopija moretta, ki je zaradi svoje sprejemljive cene postal del tradicionalnega kvarnerskega ženskega nakita, za srečo pa so ga nosili tudi pomorščaki in ribiči. Kvarnerskega pustnega dogajanja in predvsem preganjanja zime pa si ne moremo predstavljati brez »zvončarjev«, kateri močno spominjajo na naše slovenske kurente. Oblečeni v mornarsko črtasto majico, s strašljivo masko in neobičajno velikimi kravjimi zvonci so najbolj značilna pustna skupina, ki marsikateremu obiskovalcu poženejo strah v kosti.

Mednarodna karnevalska povorka

Reka je od našega glavnega mesta oddaljena le dobro uro vožnje in tako se nam v še hladnih marčevskih dneh ponuja idealna priložnost, da si vsakdanjik popestrimo s kratkim pobegom v domišljijski svet, ki ga letos ponuja 28. Reška mednarodna karnevalska povorka. Vrhunec reškega pustnega spektakla, ki ga je časnik Sunday Times označil kot enega izmed najbolj eksotičnih dogodkov na svetu, je potekal 6. marca v središču mesta, s pričetkom ob 12.uri. Zaključni mimohod mask, pustnih skupin in alegoričnih vozil je odsev stoletne tradicije, pa tudi parodija na trenutne politične in družbene razmere, ko se po glavni reški ulici Korzo sprehodi več kot 10.000 sodelujočih v tematskih skupinah iz številnih evropskih držav. Vsi se želijo kar najbolje predstaviti, saj jih vsako leto v povprečju spremlja 150.000 obiskovalcev, glavno povorko pa okrog 70.000 radovednežev in norčij željnih ljudi.

Sredozemski temperament v naši neposredni bližini

Do Reke je sicer najpreprosteje potovati z avtomobilom, če pa želimo še malce  popestriti svoj potep, se do tja lahko odpravimo z vlakom. Ljubljano in središče Kvarnerskega zaliva povezujeta dva neposredna vlaka dnevno. Po želežniški progi, zgrajeni leta 1873 bomo le v dobrih dveh urah in pol vožnje spoznali mesto s srednje evropsko zgodovino in sredozemsko dušo. Prav njena lega ob morju je razlog, da vrhunske kulinarike in zabave ne manjka. V nedavno odprtem klubu Invidia bodo poskrbeli, da bomo hedonisti, lačni zabave in odlične hrane, vedo zadovoljni. Tisti, ki prisegamo na dobrer jazz bomo svoj glasbeni raj našli v  klubu Tunel, ki se nahaja v edinstvenem ambientu tunela stare želežniške proge.  Le streljaj od glavne promenadne ulice Korzo se nahaja čudovita secesijska zgradba tržnice, kjer lahko poleg zanimivega dnevnega ulova, sveže ribe in morske sadeže tudi poskusimo, saj na nekaterih stojnicah pripravljajo, po mnenju mnogih, najboljšo hrano v mesto. Z tiste z globjo denarnico in željo po elegantnem ambijentu pa priporočamo obisk bližnjega turističnega središča Opatije ali ribiške vasice. Oba obmorska turistična kraja nudita paleto vrhunskih restavracij, ki temeljijo na morski sredozemski kuhinji, med njimi so še posebej priznani Le Mandrač, Amfora と Plavi podrum v Voloskem in Bevanda v Opatiji. Ker je Reka predvsem tranzitno in industrisjko mesto se največ hotelov nahaja vzdolž kvarnerske riviere. V mestu samem je najbolj prepoznaven hotel Bonavia, znan tudi po svojem centru dobrega počutja. Z najdaljšo tradicijo turizma v kvarnerskem zalivu se ponaša Opatija, kjer bomo našli tudi največ ponudbe za razvajanje telesa in duha, saj nam večina hotelov nudi izvrstne tretmaje v lastnih spa in wellnes centrih. Reka torej ni le pusto pristaniško mesto, ampak živahno središče, ki je svetovljanskemu popotniku zanimiva tudi v času, ko morje ni dovolj toplo za brezskrbno počitniško čofotanje.