Naj te ljubim z vso prtljago preteklosti, z vso zmešnjavo in negotovostjo. Samo pusti, in se ne sprašuj o razlogih.
Naj te ljubim brez vprašanj. Z vsemi tvojimi nezaceljenimi ranami, tudi če misliš, da si tega ne zaslužiš ali da tega nisi vreden ali ne verjameš, ali ne razumeš, zakaj.
Samo pusti, ne glede na strahove in dvome.
Naj te ljubim, medtem ko si še izgubljen in poskušaš najti pot iz bolečine. Tedaj, ko se trudiš ugotoviti, kako ljubiti in se ljubiti.
Naj bom s teboj, ko si utrujen in naveličan življenja. Še posebej takrat, ko se ne počutiš ljubljenega in ne veš, kako naprej.
Ljubila bom vse tvoje nepopolnosti in pomanjkljivosti. Vse tvoje napake in preteklost.
Čeprav ne razumeš, zakaj, te bom ljubila, ko boš pod stresom, razdražen, ko te bo težila čustvena prtljaga, ki jo nosiš s seboj.
Naj te ljubim, tudi ko si žalosten in nemotiviran. Naj to storim ob dnevih, ko misliš, da se ti svet podira.
Ljubila te bom takšnega, kot si – brez smisla ali logike. Preprosto, samo pusti mi, ne razmišljaj, zakaj!
