もともとイタリアで出版されたアラン・フォードのコミックは、秘密結社 TNT の珍しい登場人物たちのサスペンスフルな物語を何時間も見ながら過ごした子供の頃のノスタルジーを間違いなく呼び起こします。漫画のベールに包まれた社会風刺は、興味深いことに旧ユーゴスラビアで最も人気があった。この現象に基づいて、ラザール・ジャミッチの「花の家のお花屋さん」というタイトルの本が作成されました。特別版では、デザイナーのヴラダン・スルディッチの想像力豊かなグラフィック・イメージがこの本をサポートしています。
V drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja je hrvaški pisatelj Nenad Brixy podal virtuozni prevod, drugje bolj ali manj nepoznanega stripa istoimenskega junaka Alana Forda, ki ga je izvirno ustvaril italijanski stripar Luciano Secchi pod psevdonimom Max Bunker. Kar je sledilo za tem, je neverjetna ikonična zgodba nadvse priljubljenega stripa、つまり zaznamoval čas in družbo nekdanje Jugoslavije, vse do danes.
Zasnovan kot kriminalka o stereotipnih tajnih agentih, združenih pod imenom TNT in delujočih pod krinko cvetličarne, ki se prevažajo z bizarnimi prevoznimi sredstvi, uporabljajo razpadajoče orožje brez streliva in skozi najrazličnejša spletkarjenja “rešujejo svet pred kriminalci”. Komičnost stripa je tako le preobleka za družbeno satiro, ki skozi revne groteskne like obravnava fašizem, družbeno razslojevanje, izkoriščanje delovne sile, oboroževanjem, pehanje za dobičkom と korupcijo. Razmere v takratni Jugoslaviji so risale podobne vzporednice, zaradi česar se je verjetno strip tudi tako močno zasidral v srca najrazličnejših generacij.
Omenjeni fenomen je v knjigi “Cvjećarnica u kući cveća” podrobneje raziskal srbski pisec, predavatelj と tržno komunikacijski strateg Lazar Džamić. Skozi rekonstrukcijo mišljenja takratnih jugoslavijskih bralcev do znatne naklonjenosti te, na eni strani depriviligerane と disfunkcionalne ter na drugi strani popolnoma nerazumsko entuziastične združbe likov, je oblikoval nekakšno študijo razumevanja družbenih pojavov, kulture と mentalitete prebivalcev Balkana.
と協力して Deutschen Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH bo v omejeni seriji izšla angleška različica, kot nekakšen kulturni vodič z rahlo nenavadnim pristopom, podarjen predvsem tujim diplomatom と poslovnežem, delujočim v Srbiji. A kar najnovejšo izdajo dela edinstveno, je njena グラフィック画像, ki jo je zasnoval Vladan Srdić から Studia 360.
Izhajajoč iz osrednje scene “norega” dogajanja stripov Alana Forda, cvetličarne、それは Srdić s klasičnim oglaševalskim pristopom knjigo oblikoval v podobo herbarija surrealnih rož. Slednje bralca skladno z vsebino simbolično popeljejo v posamezna poglavja, posedujoč močno večplastno, na trenutke rahlo satirično, spet drugič duhovito sporočilnostjo。そのほか nenehnega odkrivanja kamuflažnih pomenov, vznemirljivo odgrinjanje začinijo še latinski nazivi rož kot dodatni pojasnjevalni motivi.
Le, kdo bi si mislil, da bodo 外国人 lahko na sofisticiran način spoznavali srbsko kulturo skozi oči grotesknih likov nekega “underground” stripa. Najnovejša herbarij različica “Cvjećarnice u kući cveća” je tako izreden dokaz alternativnega pristopa ために povezovanja različnih področij を通して moč kreativnosti.
Več podob surrealnega cvetja si lahko ogledate spodaj:
