“Včasih slišim, kako mi kosti ječijo pod težo življenja, ki ga ne živim.” - Jonathan Safran Foer
Življenje me prestraši. Prihodnost me straši. Moja sedanjost je rutina.
Zamislila sem si življenje pred seboj in se razjezila vsakič, ko nisem mogla priti do določene točke TAKOJ. Imela sem občutek, da bodo dnevi, ki so pred menoj, popačena različica mojih idej, dnevi, ki jih živim zdaj, pa so rutina – nič več in nič manj.
Pripravila sem si načrte za prihodnost, zaradi katerih si zategujem pas vsak dan v življenju. Za trenutek sem pozabila živeti. Pozabila sem uživati v malih stvareh. Pozabila sem skrbeti zase, ker sem se neprenehoma obremenjavala s tem, da točno v tem trenutku dosežem naslednji cilj.
Preveč se bojim, da bi naredila korak, ki bi me lahko peljal v napačno smer časovnice, ki sem si jo ustvarila zase. Živeti življenje zgolj za izpolnitev nalog in rokov, ki jim imam, je izjemno stresno.
Toda nekega dne se mi je posvetilo: ti roki, ki sem si jih ustvarila, so smrt moje sreče! Želim živeti življenje brez obžalovanj in stopiti v neznano z nekaj vere in zaupanja, da bo prihodnost točno takšna, kot mora biti.
Vem, da nisem edina, ki jo prihodnost straši, ampak a ni bolj strašljivo, da pozabiš na ZDAJ, ker si preveč zaseden z mislijo, da si začrtaš “popolno” prihodnost? Spoznala sem, da bo sprejemanje moj najboljši prijatelj in da se stvari pač ne zgodijo takoj.
Želim ustaviti svoje razmišljanje o tem, kaj bo, in želim začeti živeti tisto, kar je že. Moram prenehati razmišljati in sprejeti moram, da ne bo vedno šlo vse tako, kot si želim.
Nehajmo ravnati z življenjem kot da je dirka. Ne rabimo kupiti tiste hiše, ki smo si jo ogledovali pri 27. Ne rabimo kupiti tistega avta preden dopolnimo 30. Ne rabimo se poročiti samo zato, ker so poročeni vsi naši prijatelji. Vzemimo si čas! Na koncu bo vse, kar je pomembno, naše, in vse, kar smo kar kadarkoli sanjali, bo doseženo. Zaupajte času v svojem življenju!
Prihodnost, ki smo si jo zamislili, bo še boljša, če začnemo svoje življenje živeti ZDAJ!
