Življenje ženske je kot sestavljanka - sestavljeno je iz številnih majhnih delov, vsak pa je enako pomemben in potreben.
Ženske pogosto iščemo ravnotežje in kompromise med sabo in drugimi, delom in družino, med “hočem” と “morala bi”, med načrtovanjem za prihodnost in potrebo po prisotnosti v sedanjem trenutku.
Vsaka življenjska vloga nam je dana iz razloga, ki je pomembnejši od mnenj ožjega ali širšega okolja. Ko preusmerimo pozornost z drugih nase, bomo spoznale, da nam je vsaka vloga dana z namenom, da bi bolje spoznale sebe ter da bi dosegle svoj največji potencial.
Obstajajo štiri ključne ženske vloge, ki nas opredeljujejo skozi življenje in vsaka od njih nas nekaj nauči ter služi kot opora in steber naše notranje stabilnosti.
Hči
Vloga hčere je edina vloga, ki si je ne izberemo. Iz otroštva nosimo sliko o sebi, v katero smo verjeli. Če smo imele dobre starše, smo iz te vloge skozi življenje nosile občutek ljubezni in zaščite. Če odnosi med starši niso bili dobri, se lahko zgodi, da sprejemajo odločitve, ki temeljijo na negativnih prepričanjih in strahovih do konca življenja.
Ne glede na preteklost je pomembno vedeti, da za vsakega od nas pride trenutek, ko se zavedamo, da smo kreatorji svoje usode. Sami izbiramo, v kaj bomo verjeli. Kateri del sebe in svojega otroštva želimo sprejeti in obdržati ter katerega zapustiti kot odvečno prtljago, ki je ni vredno nositi s seboj.
Z vlogo hčerke ženske spoznamo, da imamo nadzor nad svojimi mislimi in da je pomembno, da iz otroštva zavestno nosimo s seboj le tisto, kar nam bo služilo.
Življenjska partnerica
V partnerstvo običajno vnesemo vsa svoja pričakovanja, strahove in prepričanja, ki smo jih dobile med odraščanjem. Če pomislimo, to ni pošteno do nas in do partnerja, saj na ta način odnosu že od samega začetka odvzamemo možnost, da se gradi in razvija na svoj edinstven način.
Ključnega pomena za žensko je, da se skozi to vlogo nauči, kako rasti skupaj s partnerjem in stati za svojimi vrednotami in stališči. V partnerstvu bi se morale naučiti postavljati zdrave meje in spoštovati meje drugih.
Vloga partnerja v partnerskem odnosu nas uči, da je več jezikov ljubezni, saj se za nekatere od nas ljubezen kaže z besedami in dotiki, za druge pa s konkretnimi dejanji in pomočjo.
Najpomembneje je, da se ženske skozi to vlogo naučimo videti resnico z več vidikov in da se znamo obravnavati z drugega zornega kota.
お母さん
To je vloga, s katero ženske najbolje spoznavamo sebe. Ta vloga nas postavi v položaj, da se soočimo s svojimi strahovi in da premikamo meje svojih zmožnosti in vzdržljivosti. Spoznamo, da smo lahko hkrati močne in ranljive. Jokamo zaradi malenkosti in preživimo nemogoče. Z materinstvom spremljamo rast in razvoj otrok ter se učimo umetnosti preobrazbe in rasti.
Zavedamo se, da je veliko bolj pomembno poslušati in slišati, kakor govoriti. Ustvarjati, podpirati in zagotavljati besede podpore, kadar je to najbolj potrebno.
V tej vlogi zavestno zanemarjamo sebe in prostovoljno stojimo nekje skrite v ozadju. Otroci nam pomenijo vse na svetu.
Z vlogo matere rastemo in podpiramo vrednote, v katere verjamemo. Če se cenimo in vidimo rezultate svojega dela, tistega, skozi katerega napredujemo tudi same, imamo priložnost pustiti pravo sled v prihodnosti otrok.
Samozavedna ženska
Gre za proces osebnega spoznanja. Kdo smo, ko nismo nikogaršnji? Ali nas določa poklic, s katerim uresničujemo posel in gradimo kariero? Ali je to naše poslanstvo, ki ga dosežemo s svojim delom? Proces samorealizacije ženske je izjemno pomemben, ker je osnova naše samoidentifikacije za uresničitev našega notranjega potenciala.
Za vsako žensko in njeno celovitost je pomembno vedeti odgovor na vprašanje, kaj si v resnici želi, kaj ji je všeč, v čem je dobra in kako najti način, da uresniči svoje ambicije in ideje.
Edina oseba, pri kateri vedno ostajamo, smo me in dobro se moramo spoznati. Ta vloga nam služi kot opora v najtežjih trenutkih življenja, ko smo ranjene, zapuščene, razočarane – je to lahko moč, ki nas bo dvignila in spodbudila, da gremo naprej.
Življenjska sila in motivacija redko prihajata od zunaj, vsak dan si je treba prizadevati za samozadostno notranjo motivacijo, ki bo naša gonilna sila v težkih življenjskih trenutkih, skozi katere gre vsaka izmed nas.
