アルコールが外国語を上手に話すのに役立つことが科学によって発見されつつある

Na to vprašanje so odgovorili britanski in nizozemski raziskovalci, ki so na 50 nemško govorečih ljudeh izvedli jezikovni poskus. Vsi so se namreč izobraževali na maastrichtski univerzi na Nizozemskem na meji z Nemčijo. Vsaka sodelujoča oseba je morala opraviti priložnostni dvominutni pogovor z anketarjem v nizozemščini. Polovica anketirancev je pred pogovorom spila vodo, druga polovica alkoholno pijačo.

Pogovore so snemali, nato sta jih analizirala dva nizozemska govorca, ki nista vedela, kateri ljudje so uživali alkohol in kateri ne. Udeleženci so bili naprošeni tudi, naj sami ocenijo, kako tekoče so govorili.

彼らはそれを発見しました alkohol ni vplival na samoocene – tisti, ki so pili, niso bili nič boj samozavestnejši ali zadovoljnejši s svojim govorom kot tisti, ki so pili vodo. So pa bili dejansko uspešnejši pri govoru glede na analize raziskovalcev. Nizozemska govorca sta ocenila, da so ljudje v alkoholni skupini bolj tekoče govorili in imeli boljšo izgovorjavo. Ocene glede slovnice, besedišča in argumentacije pa so bile podobne med skupinami.

Avtorji opozarjajo, da je bil odmerek alkohola nizek, a večja količina nima teh koristnih učinkov in ima lahko ravno nasproten učinek, saj lahko vodi do nejasnega govora. Anketiranci v študiji so tudi vedeli, da bodo spili alkohol, zato ni jasno, ali se je njihov govor izboljšal zaradi bioloških ali psiholoških učinkov alkohola. Avtorji v raziskavi niso merili duševnih ali čustvenih stanj ljudi, zato ne morejo z gotovostjo trditi, ali obstaja verjetnost, da zmeren odmerek alkohola dejansko zmanjša anksioznost in s tem povečuje プロ意識.

Alkohol ima mordapozitivne učinke na vaš govor, a kot raziskovalci opozarjajo, le v zmernih količinah. Prav tako pišejo, da ni nujno, da  ima alkohol dejansko pozitivne vplive na vaš govor. Lahko namreč sodite med tiste, ki jim kozarec pijače popolnoma zmeša štrene v glavi in  še slabše govorijo. Zato se ga je verjetno bolje izogibati. 🙂