며칠 전 나는 Vrhnika를 통과했습니다. 승객으로서 운전면허 시험을 치르지 않습니다. ("뭐라고 그래?!"). 그건 그렇고, 나는 실제로 박탈감을 느끼지 않고 자전거와 "pedHonda"를 사용하거나 더 좋게 말하면 두 다리를 사용합니다.
No, da se vrnem k prvi zgodbi. Na svoji desni opazim nekaj ljudi, ki se zbirajo okoli kipa Ivana Cankarja. Potem vidim gospoda, ki stoji ob kipu in bere zbranim okoli njega. Predvidevam, da kakšno Cankarjevo delo. Mimo pa šviga pločevina in ni ga junaka, ki bi zavil in ustavil ter se pridružil »množici«, ki bi jo preštela na prste obeh rok. Še v istem trenutku postanem žalostna. Zakaj? Pripadam namreč generaciji (ali pa sem vsaj sama takšna), ki je brala. Knjige, ne pa spletnih portalov. Bila sem pravi knjižni molj. V knjižnici sem bila namreč vsaj trikrat na teden. Prostovoljno. Knjige so bile moja duševna hrana in večerna molitev. In še danes lahko rečem, da so bile te knjige nekaj najboljšega, kar se mi je zgodilo v življenju. Če sem se morda včasih zmrdovala, češ, kdo bo pa to bral, danes vem, da je imela prav takšna literatura največji doprinos k osebni rasti in ustvarjalnosti. In zato vam polagam na srce: vzemite si čas za kakšno knjigo, za tisto s trdimi ali mehkimi platnicami. Ne bo vam žal.
V naši novi številki revije vam želimo pokloniti pobeg v najbolj barvite kraje na svetu, tako barvite, da ne boste verjeli svojim očem. Blagor vam, če ste imeli kakšnega med njimi že priložnost obiskati. Pobrskali smo za najbolj modnimi moškimi kopalkami za to poletje in za najbolj vročo sladolednico ta hip. Peljemo vas tudi na zmenek s kinom 그리고 na urbani festival, kjer bo kar pokalo od ustvarjalnosti. Zdaj pa hitro v odkrivanje urbanih novosti, ki bodo naredile to pomlad še kako dolgo in vročo.
루시아 마르코,
편집자
인스타그램: lucymarko
이메일: lucija.marko@citymagazine.si
