당신을 젊음으로 되돌려줄 사진 23장

Vsi smo polni 노스탤지어. V preteklosti se skriva vedno kaj prijetnega, zato je tudi ne vržemo stran kot preluknjane nogavice, četudi od nje ostaja samo 메모리, ki je ujet na fotografiji ali v naši glavi.

See also

바이러스의

자전거 타는 도시(그리고 슬로베니아 인스타그램 여성들도)

더 읽어보기: Jugonostalgija – sladki in nepozabni spomini

Nostalgični smo predvsem za mladimi leti, ko je bilo največ tistih ”prvi” to, ”prvi” ono. Morda se je na predmetih, ki nas popeljejo nazaj že nabral prah ali so celo končali na smetišču zgodovine, pa na slikah in v naši glavi ostajajo sveži, kot sveže prepleskana klop. In za obujanje spominov ni nujno treba odpreti družinskega albuma, ker spomini so sila prilagodljiva bitja in se naselijo kamorkoli. Samo poglejte kje vse ”domuje” naša 청년.

Nutellini kozarci z risanimi junaki.

Sličice za album so bile nekoč edina prava ”valuta” v šoli.

Največji užitek je bilo komu dati kaj na hrbet, ne da bi on to vedel.

Najboljša uporaba ježka.

Obvezno orodje vsakega pridnega učenca ali bolje, učenke.

Pred internetom smo takole preverjali sveže športne rezultate.

To je bila nekoč najbolj težka odločitev, ki ste jo morali sprejeti.

Vsakič, ko smo se lahko igrali na igralih je bilo sanjsko. Sploh, če smo bili lahko vlakovodje.

O ja, poznamo to.

Ni bilo boljšega kot biti tisti, ki upravlja z grafoskopom. Razen, ko smo bili poslani, da med poukom kaj odnesemo v drugi razred. Tisto je bila prava avantura.

Brez dobrega starega filma bi bili spomini precej bolj ”lokalni”, zaradi njih pa smo lahko spomine podelil tudi z drugimi, tistimi, ki niso bili tam.

Še koga kar zmrazi ob pogledu na tole?

Ja, preden smo postali filatelisti, vsi smo bili kindertilisti. Zbiranje figuric iz Kinder jajčka je bilo zakon.

Nedeljski večer ni bil popoln, če si nismo ogledali Iger brez meja.

Včasih so bile žvečilke luksuz.

Kdo se ne spomni Trolčkov? Takole z distance zgledajo kar malce srhljivo.

Pred plastičnimi karticami smo imeli tole. S pogrizeno ovojnico jasno.

Čeprav so te skodelice spomin na otroštvo, pa jih v vrtcih in šolah najdemo še danes.

Ultimativno pisalo vsakega osnovnošolca.

Kozarec, ki se ni razbil!

Včasih smo namesto v zaslone bulili v tole. ”Angry Birds” preden so bili ti kul.