누구나 어린 시절에 대한 향수를 느낄 때가 있습니다. 특히 몸이 좋지 않을 때는 더욱 그렇습니다. 그리고 감정의 쇄도 속에서 좋았던 시절이라고도 부를 수 있는 향수가 속도를 좌우합니다. 기본적으로는 특히 즐거웠던 것에 대한 그리움을 의미하지만 반드시 나쁜 것을 불러올 필요는 없습니다. 과거에 사는 것은 의미가 없지만 가끔 어린 시절을 회상하는 것은 좋기 때문입니다. 그리고 우리 사진 갤러리보다 더 많은 것을 불러일으키는 것은 없습니다.
Vsi smo polni 노스탤지어. V preteklosti se skriva vedno kaj prijetnega, zato je tudi ne vržemo stran kot preluknjane nogavice, četudi od nje ostaja samo 메모리, ki je ujet na fotografiji ali v naši glavi.
더 읽어보기: Jugonostalgija – sladki in nepozabni spomini
Nostalgični smo predvsem za mladimi leti, ko je bilo največ tistih ”prvi” to, ”prvi” ono. Morda se je na predmetih, ki nas popeljejo nazaj že nabral prah ali so celo končali na smetišču zgodovine, pa na slikah in v naši glavi ostajajo sveži, kot sveže prepleskana klop. In za obujanje spominov ni nujno treba odpreti družinskega albuma, ker spomini so sila prilagodljiva bitja in se naselijo kamorkoli. Samo poglejte kje vse ”domuje” naša 청년.
Nutellini kozarci z risanimi junaki.
Sličice za album so bile nekoč edina prava ”valuta” v šoli.
Največji užitek je bilo komu dati kaj na hrbet, ne da bi on to vedel.
Najboljša uporaba ježka.
Obvezno orodje vsakega pridnega učenca ali bolje, učenke.
Pred internetom smo takole preverjali sveže športne rezultate.
To je bila nekoč najbolj težka odločitev, ki ste jo morali sprejeti.
Vsakič, ko smo se lahko igrali na igralih je bilo sanjsko. Sploh, če smo bili lahko vlakovodje.
O ja, poznamo to.
Ni bilo boljšega kot biti tisti, ki upravlja z grafoskopom. Razen, ko smo bili poslani, da med poukom kaj odnesemo v drugi razred. Tisto je bila prava avantura.
Brez dobrega starega filma bi bili spomini precej bolj ”lokalni”, zaradi njih pa smo lahko spomine podelil tudi z drugimi, tistimi, ki niso bili tam.
Še koga kar zmrazi ob pogledu na tole?
Ja, preden smo postali filatelisti, vsi smo bili kindertilisti. Zbiranje figuric iz Kinder jajčka je bilo zakon.
Nedeljski večer ni bil popoln, če si nismo ogledali Iger brez meja.
Včasih so bile žvečilke luksuz.
Kdo se ne spomni Trolčkov? Takole z distance zgledajo kar malce srhljivo.
Pred plastičnimi karticami smo imeli tole. S pogrizeno ovojnico jasno.
Čeprav so te skodelice spomin na otroštvo, pa jih v vrtcih in šolah najdemo še danes.
Ultimativno pisalo vsakega osnovnošolca.
Kozarec, ki se ni razbil!
Včasih smo namesto v zaslone bulili v tole. ”Angry Birds” preden so bili ti kul.
