묵시적인

Že petnajst let je minilo, odkar so fantje skupine Apocalyptica s Finske združili na videz nezdružljivo: čelo in heavy metal. Eicca Toppinen, Max Lilja, Antero Manninen in Paavo Lotjonen so prekrižali loke svojih violončel in zaigrali v drugačnem tonu, kot smo bili do tedaj vajeni tega inštrumenta. Uspešnice svetovno znane skupine Metallica so nenadoma dobile popolnoma nov zvok in heavy metal popolnoma novo poslušalstvo. Novi glasbeni fenomen se je s svetlobno hitrostjo razširil iz Finske po celem svetu. Njihov drzen podvig se je končal s svetovno slavo, studijskimi albumi in navdušenimi oboževalci po celi zemeljski obli. Kasneje se je zasedba menjala, a kakovost ostajala. Še vedno so igrali težkokategorično glasbo na klasičen način, vendar ne umirjeno kot komorni glasbeniki, temveč kot pravi metalci. Dolgi lasje, črnina in energično stresanje z glavo so stalni spremljevalci njihovih nastopov. Fantje so razširili svoj repertoar. Tako so poleg uspešnic Metallice predelali tudi uspešnice skupin in posameznikov, kot so 검은 안식일, 데이비드 보위, Edvard Grieg, 더 이상 믿음은 없다, Pantera, 람슈타인, Sepultura, 살해자 ter mnoge druge. Dodali so tudi ritem, ki ga drži Mikko Sirén in nekaj vokalov, ki še dodatno pripomorejo k pravemu doživetju metal glasbe. Že nekajkrat so nastopili v Sloveniji, sedaj pa jih lahko slišimo v odlični dunajski dvorani BA-CA Halle v kompleksu Gasometer. Letos so izdali svoj sedmi studijski album, imenovan 7th Symphony.