아이가 행복해지려면 장난감뿐만 아니라 경험도 필요합니다. 경험은 또한 그의 지능을 증가시킨다고 과학은 말합니다.
Raziskave so pokazale, da preveč igrač pri otroku povzroči ravno nasproten učinek, kot si ga želimo: otrok je lahko bolj nesrečen! Raziskovalka otroškega razvoja Claire Lerner je ugotovila, da se otroci s preveč igračami v resnici igrajo manj. Preveč igrač namreč otroke sili k površnosti pri igranju in beganju od igrače do igrače, kar ni kakovostna igra. Otrok se lahko vživeto igra le z eno ali majhnim številom igrač, saj mora v igro vključiti domišljijo, ustvarjalnost. V večini primerov otroke bolj osrečuje igra sama, druženje, vključevanje odraslih oseb v igro – skratka to, da so skupaj kot družina. Profesor psihologije z univerze Cornel Thomas Gilovich je namreč desetletja vodil številne študije in ugotovil, da sreča izhaja iz izkušenj, ne iz materialne lastnine.
Kaj se lahko naučimo iz tega? Da ni treba, da bi otroku priskrbeli vse igrače, ki si jih zaželi. Preživljanje časa z otroki je veliko dragocenejše. V študiji na univerzi v Oxfordu, kjer so preučevali 3000 otrok, starih med 3 in 5, so ugotovili, da je otrokov šolski uspeh bolj odvisen od njegovega domačega okolja ter vključenosti staršev v otrokovo življenje kakor od posedovanja igrač in elektronskih naprav.
Tisti otroci, ki so imeli manj igrač in nič elektronskih naprav ter starše, ki so veliko časa preživeli z njimi, so bili v šoli uspešnejši, prav tako v socialnem in čustvenem razvoju. To kaže, da je pozornost staršev tista, ki pri razvoju otrok pomeni največ, in ne igrače ali zasloni.
Otroci bodo dobili veliko več za življenje, če boste preživljali čas z njimi, se z njimi pogovarjali, jih peljali v naravo, karkoli, samo da boste skupaj, kakor to, da jim boste kupili najdražjo igračo.
Torej, dragi starši, ne obremenjujte se z igračami in se osredotočite na skupno ustvarjanje spominov, saj igrača ne glede na to, kako vsestranska je, nikoli ne bo mogla nadomestiti osebnega stika – VAS.