Dih jemajoče fotografije avtohtonih plemen, ki jim grozi izumrtje

Jimmy Nelson je mojster fotografije, ki je v svoj objektiv uspel uloviti zadnja preživela plemena, ki še dandanes živijo na povsem svojstven in predvsem tradicionalen način. V svoji fotografski knjigi “Before They Pass Away” je zbral najlepše fotografije avtohtonih plemen, ki se jih globalizacija še ni uspela dotakniti, in nam s tem ponudil svojevrstno doživetje, saj so fotografije tako dobre, da se nam ob pogledu nanje zazdi, da se lahko barvitih oblačil, nasmejanih obrazov in globokih gub skoraj dotaknemo.

S pregledom knjige pridemo v stik z izjemno dostojanstvenimi osebami, ki jim je, modernizaciji preostalega sveta navkljub, uspelo obdržati svoje tradicionalne navade in vrednote, ki po Jimmyjevem mnenju predstavljajo njihovo avtentično lepoto. Fotografije nimajo zgolj estetske vrednosti, saj nam z njimi umetnik prikaže esencialni duh barvitih plemenskih kultur in tako služijo tudi kot pomemben vir zgodovinskih informacij. Fotograf nam razkrije raznolike običaje, oblačila, okrasje, kulinariko, umetnost in izpostavi harmonično usklajenost ljudi z naravo, ki je v modernem svetu že prava redkost. Poleg zanimivih podob in artefaktov nam pokaže tudi najlepše koščke sveta, ki se jih tehnološki razvoj še ni uspel dotakniti.

Tibetanci

Tibetanska oblačila in okrasje izražajo navade, zgodovino, vero, karakterne lastnosti lokalnih prebivalcev in tudi klimatske razmere okolja, v katerem živijo. Ne razlikujejo se namreč zgolj po materialu (krzno, usnje, svila, volna in bombaž), ampak tudi po kroju – z različnimi kombinacijami namreč izražajo svoj poklic in položaj.

Neneti

Pripadniki plemena, ki živi na mrzlem ruskem severu, se še dandanes oblačijo v izredno topla tradicionalna oblačila, ki jih že od nekdaj šivajo njihove žene. Moški nosijo značilne plašče z velikimi kapucami, za njihovo izdelavo se povprečno porabi kar štiri jelenje kože. Krzno jih greje z notranje strani, medtem ko jih z zunanje ščiti usnje. V ekstremnih vremenskih razmerah poveznejo čez plašč dodaten zaščitni sloj, ki mu pravijo “gus”.

Himba

Himba je starodavno pleme visokoraslih pastirjev, ki spominjajo na veličastne kipe. Njihova plemenska struktura in način življenja jim omogočata preživetje v enem najbolj ekstremnih končkov sveta. Vsak član pripada dvema klanoma, iz katerih prihajata oče in mati. Veliko dajo na zunanji videz, od katerega je odvisen položaj v družbi, poročajo se glede na premoženje in status. Živijo v namibijski puščavi, ki se v izjemno kratkem deževnem obdobju spremeni v čudež na zemlji, medtem ko tla skozi večino leta prekrivajo pesek, lišaji in posamezne “čarobne” rastline, katerih korenine lahko dosežejo podtalno vodo.

Maori

Jimmy je prelepo maorsko deklico fotografiral v novozelandski vasi Taupo. Povedala mu je, da hrani rečejo “kai” in da njihova kulinarika temelji na perutnini, ribah, divjih zeliščih in kuhani zelenjavi, med katero ji najbolj ugaja sladki krompir. Obroke še vedno kuhajo na tradicionalni način, v podzemni pečici imenovani “hangi”.

Maore poleg svojevrstne kulinarike od drugih plemen ločijo predvsem njihovi značilni tatuji “ta moko” in plesne predstave “kapa haka”. Tetoviranje v maorski kulturi pomeni nekakšno vrsto iniciacije, saj je “prejetje” tatuja povezano s tradicionalnimi rituali, ki označujejo posamezna življenjska obdobja.

Drokpas

V indijski vasi Dha živi pleme, ki je prepoznavno po svojem bogatem naglavnemu okrasju, ki ga z užitkom nosijo tudi moški pripadniki. Slovijo tudi po svojem sproščenem odnosu do spolnosti. Poljubljanje v javnosti in menjavanje žena namreč za to pleme ne predstavljata nikakršnega tabuja.

Kozaki

Potomci turških, mongolskih in indo-iranskih nomadskih plemen s svojimi čredami tavajo po gorah in dolinah zahodne Mongolije že od 19. stoletja. Slovijo po svojih konjeniških spretnostih, konji so namreč njihov največji ponos. Z njihovih hrbtov lovijo volkove, lisice in zajce, ki jih poleg hrane uporabijo tudi za izdelavo oblačil. Le redki med izurjenimi konjeniki postanejo častni lovci na orle, ta šport namreč zahteva izjemno kondicijo in specifično znanje, ki se iz roda v rod predajata le redkim izbrancem. Častni lovci so oblečeni v značilna oblačila, trpežne škornje, črn plašč in kučmo iz lisičjega krzna, ki ji rečejo “loovuuz”.

Huli

Huli so znani po svoji “jeznoritosti”, saj se izjemno radi prerekajo glede lastništva zemlje, prašičev in žensk. V ustrahovanje sovražnika vložijo veliko truda, dokaz za to so z rumeno, rdečo in belo barvo obarvani obrazi, ki delujejo izredno neprijazno. Kot ključno orožje jim služijo male sekire, ki jih za dodatno grozeč videz “okrasijo” s parklji.

V spodnjem videoposnetku izvemo, na katere fotografske dosežke je umetnik še posebej ponosen, v galeriji pa si lahko ogledamo še nekaj izjemnih fotografij, ki prikazujejo redka plemena, ki še niso uspela izgubiti svoje prvinskosti.