Priljubljena komična opera v štirih dejanjih Figarova svatba avstrijskega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta je premiero doživela leta 1786. V ljubljanski Operi je bila prvič uprizorjena leta 1926, v tekoči sezoni pa se vrača na spored, tokrat v prevodu libreta Sonje Berce, z dirigentom Markom Hribernikom in z novo zasedbo vlog.
Veseli dan ali Figarova svatba, ki je bila z veličastnim uspehom prvič uprizorjena na Dunaju leta 1786, je vrhunsko delo svoje dobe in glasbena mojstrovina za vse čase. Avtor libreta za Mozartovo opero je Lorenzo da Ponte, ki je dovoljenje za stvaritev dobil od avstrijskega carja, pod pogojem, da ne bo vsebovala česa, kar bi lahko prizadelo ugled gledališča pod patronatom njegovega veličanstva. Libreto je namreč spisan po vrhunski literarni predlogi velikega mojstra Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa, ki je Figara ustvaril v znanilca socialnih sprememb kasnejše francoske revolucije. Mozart ni imel političnih interesov in so ga bolj kot vsebinske note pritegnili dodelana zgodba in izbrušeni karakterji. Da Ponte je libreto oklestil socialnih in političnih referenc, karakterji pa so postali vedrejši.
더 읽어보기: Ebola: prva gledališka videoigra, v kateri gledalci krojijo usodo igralcev
Mozart je skomponiral glasbo, ki dogajanje pičlih dvanajstih ur zavrti v živahen in duhovit preplet najrazličnejših peripetij. Figaro in njegova zaročenka, služabnica Suzana, načrtujeta srečno prihodnost, ko se grof odloči, da bo uveljavil pravico do prve noči. To sproži celo vrsto zapletov, saj grofica in Suzana združita moči v načrtu, da grofa doleti pravična kazen.
http://www.opera.si/sl
