우리 대부분은 매일 사회 계약과 기본적인 윤리적 계명을 준수합니다. 그러나 이러한 규칙에도 불구하고 사회 규범과 도덕적 지침을 위반하고 타인에게 해를 끼칠 수 있습니다. 우리는 일반적으로 처벌 가능성에 대한 위협을 통해 이로부터 보호받습니다. 처벌의 위협 없이 사람들이 원하는 것은 무엇이든 하도록 놔두면 어떻게 될까요? 많은 실험에서 이에 대해 많은 것을 알 수 있습니다.
Pred tem, da drug drugemu škodujemo, nas varujejo številni dejavniki – vzgoja, moralna instanca, etične smernice, zakoni in morebitne uradne in neuradne sankcije, ki sledijo v primeru neupoštevanja drugega. Kaj pa se zgodi, če pustimo ljudem vsakršno vedenje brez grožnje kazni? O tem pričajo spodnji eksperimenti.
Eksperiment Marine Abramović
https://www.instagram.com/p/BjlDErNl7n9/?tagged=marinaabramovic
Priznana sodobna umetnica Marina Abramović je leta 1974 izvedla performans v Neaplju, kjer je vsem obiskovalcem pustila, da so z njo počeli karkoli so želeli. Nič ni bilo prepovedano, vključno z nasiljem. Na mizi poleg nje je bilo 72 predmetov ter navodilo, da jih lahko uporabijo na kakršenkoli način želijo. Na začetku so bili obiskovalci do nje nežni – dali so ji rože ter jo objemali. Pozneje pa so jo začeli rezati ter slačiti. Proti koncu performansa je nekdo vanjo celo meril z nabito pištolo, kar se je končalo s pretepom obiskovalcev.
https://www.instagram.com/p/BdWJKKqg-jc/?taken-by=marinaabramovicart
Stanfordski eksperiment
Profesor Zimbardo je na priznani univerzi Stanford avgusta 1971 izvedel 실험 s svojimi študenti. Prostovoljce je razdelil v dve skupini – v paznike in zapornike. Študentje, ki so sicer spadali med elitno izobražen sloj Američanov, so neverjetno hitro prevzeli dodeljeno vlogo ter se vedli skladno z njo. To pomeni, da so pazniki v veliki meri mučili zapornike. To je bilo v veliki meri produkt konteksta, ki je realistično oponašal zaporniško situacijo. Eksperiment so po šestih dneh prekinili. Po tem dogodku je posnet tudi film, o podobnem fenomenu pa govori tudi Lars von Trierjev Dogville.
Eksperiment Robbers Cave
Leta 1954 sta zakonca Sherif izpeljala 실험 z ameriškimi osnovnošolci. Otroci so odšli na poletni kamp v nacionalni park Robbers Cave. Pred tem sta jih psihologa razdelila v dve skupini, ki se med sabo nista poznali. V prvi fazi so imeli otroci čas, da se spoznajo znotraj svoje skupine, v drugi fazi pa sta morali skupini med seboj tekmovati za nagrado. Zaradi omejenih virov (torej nagrade) se je neverjetno hitro vzpostavilo sovraštvo med pripadniki obeh skupin, ki je šlo tako daleč, da nekateri niso prenesli biti niti v istem prostoru kot pripadnik druge skupine. V tretji fazi sta skupini prek skupne naloge, ki je zahtevala sodelovanje, razrešili konflikt.
