Nesmrtna pripovedka o krhki lepoti in predanosti spada med najbolj poznane in gledane baletne predstave, ki že od svojega nastanka privlačijo največja imena baleta. Svetovno premiero je pred mnogimi leti pripravil moskovski Bolshoi teater, kmalu pa so v sanktpeterburškem Ruskem carskem baletu prvotno glasbeno kompozicijo ...
Nesmrtna pripovedka o krhki lepoti in predanosti spada med najbolj poznane in gledane baletne predstave, ki že od svojega nastanka privlačijo največja imena baleta. Svetovno premiero je pred mnogimi leti pripravil moskovski Bolshoi teater, kmalu pa so v sanktpeterburškem Ruskem carskem baletu prvotno glasbeno kompozicijo Čajkovskega in scenarij nekoliko spremenili. Revidirana različica dirigenta Riccarda Driga in Čajkovskega brata Modesta je v današnjih baletnih hišah največkrat na sporedu. V Slovenijo prihaja ta sanktpeterburški Ruski cesarski balet z okoli štirideset svetovno znanimi baletnimi plesalci, ki so se šolali v največjih baletnih šolah v Rusiji. Zgodba o princu Siegfriedu, ki pod pritiskom staršev, da si mora izbrati nevesto, zbeži v gozd, je nastala po motivih ljudskih pripovedk, a se ravno dejstva, prežeta z magičnostjo, prenašajo tudi na glasbo in koreografijo. V noči se princ zateče ob jezero, obsijano z medlo lunino svetlobo, kjer uzre princeso Odette, ki jo je skupaj s prijateljicami uročil zlobni Rothbart in jih spremenil v labode. Videz prelepih deklet dobijo le ponoči. Siegfried se seveda zaljubi v podobo Odette v luninem siju. Njuno srečanje prekine sam zlobni Rothbart, a ga Siegfried še ne sme ubiti, saj tako ne more svoje izbranke rešiti pred urokom. V naslednjem prizoru spoznamo črnega laboda, lik, po katerem je nastal istoimenski roman Mercedes Lackey in z oskarjem nagrajeni film z Natalie Portman v glavni vlogi. Gre za čarovnika Rothbarta, ki si je za slavnosti ples, na katerem bo znana prinčeva izbranka, nadel podobo svoje hčerke Odile, ki je identična belemu labodu, le da jo krasi črna barva. Siegfried to dejstvo spozna prepozno, saj se na plesu pred vsemi zaroči s “črnim labodom”. Konec, ki sledi, nas bo vsekakor pretresel, četudi ne spadamo med sentimentalneže, ki se zjočejo ob vsakem romantičnem prizoru. Veliko baletno delo je namreč osvojilo številne umetnike, ki so v baletu našli idealen svet, pravljični raj, v katerem se vsakdan razblini, upi pa nasprotno izpolnijo.