Samo ljubezen ni dovolj. Narediti moraš nekaj več. Nekaj, kar vaju bo vezalo v sivih in turobnih dneh.
Če nekdo želi biti s teboj, bo s teboj ne glede na vse ovire na poti.
Če nekdo ne želi biti s teboj, te bo preizkušal. Raziskoval bo, kako globoka so tvoja čustva do njih. Bosta skupaj, a ne bosta par, ker si ne želi globljih odnosov. Na zalogi bo imel izgovore, kot je “ni še pravi čas”, v resnici pa mu je vseeno, ne goji nobenih čustev do tebe.
Nikoli ni pravi čas, dokler ni s teboj prava oseba.
Ko si s pravo osebo, nikoli ne razmišljaš o pravem času. Le o tem, kako bi jo vključil v svoje življenje, ker nič drugega ni več pomembno kakor vidva.
Romantika je nekaj, kar je v zvezi zaželeno. Če pa sta tudi najboljša prijatelja, je to predispozicija za srečno in dolgotrajno partnerstvo.
V ljubezni ne izgubiš sebe, razen če si to želiš. V ljudeh je nekakšen čuden strah, ki jim govori, da se morajo partnerju nenehno prilagajati. Pozabljajo nase in si mislijo, da so lahko srečni le, če je srečen partner. Ta strah je zelo živ in jih razjeda. Če si ti takšna oseba, zberi pogum in se odloči, ali si želiš nadaljevati odnos na takšen način.
Najboljša stvar v dobrem odnosu je, da se ne izgubiš, ampak postaneš bolj samozavesten, pozitiven, iskren kakor kdaj prej. Čutiš, da lahko zaupaš, da si to, kar si, sprejet takšen, kakršen si.
Postaneš občutljivejši. Ker se otrok v tebi spet počuti ljubljenega, pridejo na dan skrita čustva, še posebno če si jih dolgo tlačil v sebi. Spet lahko zaupaš.
Da je le ljubezen dovolj, ni samo napačen nasvet, ampak zelo slab nasvet. Nadomestiti bi ga morali s “pripravljenost je dovolj”. Ljubezen je čudovita, vendar ne pomeni predanosti. Pripravljenost, da boš v razmerju ne glede na vse, da se sprejmeta, rasteta, se razvijata, podpirata – drug drugega, to je bistvo partnerstva, ne samo ljubezen.
Zanimivo je, da na pripravljenost po navadi nihče ne pomisli, ko govorimo o ljubezni in odnosih.
Ljubezen ne bo prišla, ko misliš, da bo.
Ljubezen ne bo videti tako, kakor si mislil, da bo.
Ljubezen boš čutil drugače, kakor si si zamišljal, da jo boš.
Življenje iz tvoje bližine odstrani ljudi, ki niso dobri zate. V njem zadrži oziroma ti pošlje tiste, ki so, četudi se sprva ne strinjaš s tem. Včasih pravzaprav ne veš, kaj je dobro zate, dokler tega ne poskusiš živeti.
Pravi partner bo dovolj spoštoval sebe, da bo zahteval spoštovanje tudi od tebe.
Če si dovoliš, da boš zrasel skozi vajin odnos skozi pozitivna pričakovanja, boš ugotovil, da se boš spremenil v osebo, kakršna si si vedno želel biti.
Vedel boš, kdaj je tisti trenutek, ko bo prišla oseba, s katero ti je namenjeno preživeti ostanek življenja. Za vedno je zgrajen iz milijon drobnih trenutkov, zato je treba v dobrem razmerju ceniti, kar imaš, in ne to, kar si predstavljaš, da mora biti, ali si želiš, da bi bilo. Delati moraš na sebi, vaju – vsak dan, ne samo upati, da bo jutri vse drugače.
Sorodne duše ne moreš priklicati. Sorodna duša se pojavi, ko obupaš nad mislijo, da jo boš kdaj srečal, da sploh obstaja. Če boš samo sedel in čakal, da te bo našla sorodna duša, popoln partner, boš čakal do neskončnosti, ker ga ne bo. Dobra razmerja so zavestno zasnovani in zgrajeni odnosi, ki temeljijo na zaupanju, spoštovanju, medsebojni rasti, prilagajanju.
