인터뷰: Maša Pavoković - 시간이 멈출 수 있는 Ziferblat!

Kako je koncept Ziferblat prišel v tvoje življenje?
Pravzaprav je prišel popolnoma naključno. Začelo se je s telefonskim klicem prijatelja, če bi lahko pomagala povezati in poiskati nekaj ljudi, nato pa sta me ideja in zgodba posrkali vase ter mi postavili privlačen izziv.
Ziferblat je po mojem mnenju Ljubljani pisan na kožo. Želim si, da bi to bil prostor, ki bi nam ga zares uspelo ustvarjati skupaj. Za piko na I pa poboža tudi informacija, da se je po Rusiji, Ukrajini in Veliki Britaniji, Ziferblat odprl v Ljubljani, od tod pa si bo utiral pot naprej po Evropi.

Kaj pomeni Ziferblat?
Ziferblat bi najbolj preprosto opredelila kot prostor za druženje. Morda bi za lažje razumevanje lahko rekli, da je to stanovanje prijateljev, v katerem se počutiš udobno in domače. Tako kot doma, si pripraviš prigrizek, skuhaš kavo, čaj, bereš in imaš obenem možnost, da spoznaš nove ljudi. Sama beseda je v prevodu ‘številčnica’, kar pa je tudi asociacija na čas in uro, ki sta simbolična elementa Ziferblata. Glede na mednarodne razsežnosti ponuja iskanje podobno mislečih ljudi tudi v tujini. Zato ne vidim težave, če bomo kmalu ob odhodu v tujino preverili, ali so v mestu, ki ga nameravamo obiskati, tudi kakšni Ziferblati, kjer bo vse kot doma.

V Moskvi si preživela kar nekaj časa v izvornem Ziferblatu. Kaj si tam izkusila, kaj si prinesla domov?
Mogoče sem po tej izkušnji prvič lahko zares razložila, kaj je to Ziferblat, obenem pa sem si to razlago tudi otežila, saj sem spoznala razsežnosti, ki jih lahko nudi tak prostor. Tam sem se v praksi učila, kakšno je delo menedžerja in kako vse skupaj diha, spoznala sem tudi menedžerje drugih Ziferblatov po svetu. V septembru je v Moskvi potekala interna konferenca vseh Ziferblatov, kjer se je debatiralo o prihodnosti in o obstoječi situaciji.
Med delom v izvornem Ziferblatu Pokrovka je bilo prvi dan zanimivo videti, da ljudje za seboj čisto zares pomijejo skodelico, v kateri je bila njihova kava, sedejo kar sami od sebe za klavir in začnejo igrati, popolnoma različni ljudje se ob večerih srečujejo na neobveznih debatah v angleškem jeziku … Predvsem sem bila navdušena nad sproščenostjo prostora in ljudi, ki bodo začeli pogovor ob grizljanju piškotov tudi, če te vidijo prvič v življenju. Morda sem v vsakdanjem tempu malo pozabila, da te stvari obstajajo, kar mi zdaj daje še dodaten zagon.

Spoznala si začetnika tega koncepta, Ivana Mitina. Kaj je delil s teboj?
Ivana sem prvič spoznala v Ljubljani, ko smo skupaj iskali lokacijo ljubljanskega Ziferblata. Veliko sva se pogovarja o nastanku same ideje, kako se je tega spomnil, kje je smisel Ziferblata, kako nanj reagirajo na različnih koncih sveta in predvsem o načinu, kako bomo ta prostor vzpostavili v Ljubljani. Bil je izredno radoveden, kako prosti čas preživljajo mladi v Ljubljani, kaj jih zanima in kaj si želijo. Presenetile so ga klopi na Križevniški ulici v Ljubljani, kjer se zgodba vrti okoli Srečka Kosovela. Tudi sam je namreč začel zgodbo Ziferblata z žepno poezijo, ki jo je skupaj s skupino ljudi na majhnih listkih puščal na nenavadnih lokacijah v mestu. Nato so ustvarjalci iskali zavetje za druženje, ki je kmalu postala t.i. hišica na drevesu. Tudi ta je kmalu postala premajhna in nastal je prvi Ziferblat.

Ziferblat je po mojem mnenju Ljubljani pisan na kožo. Želim si, da bi to bil prostor, ki bi nam ga zares uspelo ustvarjati skupaj.

Lahko smo so-ustvarjalci Ziferblata. Kako lahko pomagamo in zakaj bi pomagali?
Sama sem si postavila na začetku podobna vprašanja. Zakaj bi zdaj nekdo nekomu pomagal pleskat stene? Kaj ima ta človek od tega. Zakaj bi nekdo prinesel uro, ki je doma ne uporablja? Potem pa sem samo sebe vprašala, kdaj sem nazadnje nekaj iskrenega ustvarila s prijatelji. Verjetno v času otroštva, ko smo bili še vsi zelo neobremenjeni. In Ziferblat je kot hišica na drevesu, ki jo ustvarjaš s prijatelji. Je naša mala ‘’skrivnost’’. Tam preživljaš svoj prosti čas in ti je lepo. Tam delaš za službo, se učiš, bereš knjige. In občutek je še boljši, če veš, da si pomagal ustvariti ta prostor ali pa mu pomagaš, da se v tem trenutku spreminja. Magija pa se zgodi ravno takrat, ko popolnoma različni ljudje postanejo prijatelji.

Deloval bo po principu “plačaj na minuto”. Kaj nam to “kupovanje časa” pravzaprav prinese?
Kupovanje časa je malo nenavadna besedna formulacija. Ste se kdaj vprašali, kolikokrat svoj čas zapravljate kar tako, brezveze. Ko nekaj plačamo, tisto cenimo. In tako bomo vsako minuto v Ziferblatu želeli med drugim preživeti kvalitetno, ker bomo zadnjo plačali, obenem pa bomo mikronajemniki, ki ohranjamo prostor živ. Stvari, ki so v Ziferblatu, so zastonj, plačuje se le čas. Gost si med drugim sam postreže s kavo, različnimi vrstami čaja, vzame piškot ali sadje. Tako kot doma.

Kako se bomo lahko udejstvovali v programu? Kaj lahko od tega pridobimo?
Tovrsten prostor lahko živi le, če ga ustvarjamo skupaj. Se pravi, če ima kdo kakšno idejo, ki bi ljudi združevala, spodbujala kreativno razmišljanje jo lahko predlaga na našem Facebook profilu, lahko nam pride to osebno predstavit na Vegovo 8. Čeprav komaj zares začenjamo, se mi je v zadnjih dneh že oglasilo nekaj ljudi. Na primer tudi gospodična, ki se ukvarja z angleškim jezikom, in je rekla, da bi z veseljem organizirala tedenske debate v angleščini, morda bralnico in podobno.

Ziferplat je platforma za ljudi, ki bi predstavili lastno ustvarjanje, kakšna soba se lahko prelevi v razstavni ali koncertni prostor, kraj za jutranjo telovadbo, igranje šaha ali pa preprosto ležanje v viseči mreži in prebiranje knjige.

Obstaja bojazen, da bo Ziferblat postal zgolj še “en bar” v Ljubljani?
Ziferblat v prvi vrsti ni bar, nimamo natakarjev, ampak le ljudi, ki skrbijo, da prostor živi v okviru danih smernic, zato ne verjamem, da bo postal le še en “bar”. Po moje bo v mesto prinesel svežino, sproščenost in spodbujal kreativnost.

Obstajajo “pravila obnašanja” v Ziferblatu?
V Ziferblatu lahko počnemo veliko stvari neomejeno, ampak moramo ob tem spoštovati druge. Za vzdrževanje normalnega, zdravega okolja velja pravilo, da se v prostoru ne kadi in ne konzumira alkohola, naklonjeni pa smo tudi obiskovalcem, ki v prostoru preživijo več ur skupaj, saj se po določenih čas ustavi. Vsako pomoč pri ustvarjanju skupnega prostora nagradimo z brezplačnimi minutami, tudi prijetno igranje na klavirju ali kitari.

Kdaj bomo lahko prvič pritisnili na gumb “štoparice” in izkusili Ziferblat izkušnjo na lastni koži?
Ziferblat bo zaživel v začetku oktobra. Datum otvoritve bo kmalu zapisan tudi naši Facebook strani “Ziferblat Ljubljana”, seveda pa do takrat iščemo ljudi, ki bi nam priskočili na pomoč z različnimi idejami in tako pomagali ustvariti prostor. Na pomoč pride kakšna budilka, rože, lepa skodelica, morda razstava fotografij, programski navdihi … Nimamo meja.

Različne Ziferblate v Rusiji in VB si oglejte v galeriji