그 사람이 그리워요? 아니, 당신은 사랑을 그리워합니다.
Ne pogrešaš njegove roke – pogrešaš roko, ki bi jo držal. Ne pogrešaš njegovih ustnic – pogrešaš ustnice, ki bi jih ljubil. Ne pogrešaš njegove rame, na kateri si jokal – pogrešaš nekoga, ki bi bil ob tebi. Pogrešaš ljubezen, ki te nikoli ne bo zapustila.
Pogrešaš nekoga, ki bi mu povedal vse svoje skrivnosti in želje, on pa bi te le poslušal in ti zaupal svoje. Pogrešaš nekoga, na katerega se lahko zaneseš. Nekoga, ki bo tam, ko ga potrebuješ. Ne potrebuješ nekoga, ki bo izginil in sploh ne boš vedel zakaj.
Ne počutiš se osamljen, ker ga ni več ob tebi. Ne poznaš ga več. Mogoče ga nikoli nisi. Ne poznaš več te osebe. Ne veš več, katera je njegova najljubša barva. Ne poznaš več njegove rutine in zagotovo ne veš, komu se nasmehne, ko pride domov. Osebe, ki si jo imel rad, ne poznaš več.
Ne moreš pogrešati nekoga, ki ga ne poznaš več. Nekoga, ki je postal le bežen znanec. Duh iz preteklosti. Spomin. Ta praznina, ki jo čutiš, ni posledica odsotnosti nekoga, ki si ga imel rad. Gre le za občutek odsotnost ljubezni. Občutek bližine. Ob sebi potrebuješ nekoga, ki mu lahko poveš svoje najgloblje strahove. Nekoga, ki te bo tolažil, umiril in bil ob tebi. Pravzaprav pogrešaš nekoga, ki ti bo všeč, ki ga boš lahko spet ljubil.
Tvoj bivši partner je preteklost. Ni več oseba, ki si jo imel rad, in ti nisi več ista oseba, kakor si bil, ko si bil z njim/njo. Ljudje se spreminjajo iz minute v minuto, iz dneva v dan. Vsak dan prinese nekaj novega.
Ta oseba ni več oseba, ki si jo želiš, ker, če bi si jo, ne bi bila bivši/bivša. Samo hrepeniš po ljubezni. Hrepeniš po občutku, da potrebuješ nekoga in on tebe. Hrepeniš po tem, da bi te nekdo oboževal.
In s tem ni nič narobe. S hrepenenjem po ljubezni ni nič narobe. Samo to hrepenenja ne zamenjaj s hrepenenjem po ljubezni iz preteklosti.
Pogrešaš ljubezen. Ne bivšega partnerja. Ne veš več, kdo je in kje je. Zelo dobro pa veš, kaj je ljubezen. Ljubezen, ki bo vedno v tebi in veš, da ti jo lahko da tudi druga oseba – a ne tista, ki te je zapustila.
