선진국의 많은 국가에서는 1인당 하루에 1.95kg의 폐기물이 발생합니다. 1960년에는 이 수치가 1.2kg이었습니다. 현재 전 세계 인구는 73억 명이며, 현재의 인구 증가율(연간 1.1%)로 본다면 약 64년 안에 지구상에는 150억 명이 될 것입니다. 이는 더 많은 오염을 의미할 뿐입니다. 그러니 우리가 해야 할 일을 하고, 과거의 실수를 피하고 지구를 깨끗하게 유지합시다. 우리는 하나만 가지고 있습니다.
Ob tako pretresljivih prizorih, ki prikazujejo neposredne posledica onesnaženja, se boste upam da vprašali ali sami storite dovolj za to, da Zemljo ohranjate čisto. Ločujete, reciklirate, perete ponoči, kupujete le tisto, kar potrebujete? Premalo ljudi se namreč zaveda, da si Zemlje ne lastimo, ampak smo si jo le sposodili od prihodnjih generacij, zato je naša odgovornost, kaj odgovornost, dolžnost, da jim jo ”vrnemo” v dobrem stanju. S takim mačehovskim odnosom namreč sami sebi kopljemo grob. A ni še prepozno. Stvari, ki jih boste videli v nadaljevanju lahko preprečimo. Začeti pa moramo pri sebi.
더 읽어보기: 친환경 물병과 물을 하나로 합친 제품
Naša odpadna električna in elektronska opremo večinoma konča v deželah tretjega sveta. Prizor je iz Akre (Gana).
Namesto trave v Bangladešu ponekod ”rastejo” smeti.
Želvo je ujetje v plastiko zaznamovalo za celo življenje.
Koala je ostala brez doma.
Takole izgleda deskanje pod valom na Javi (Indonezija), najbolj naseljenem otoku na svetu.
Želva ujeta v plastiko.
Ptica prekrita z nafto.
Potemkinova vas za turiste ali sodobni Hong Kong.
Albatros, ki je podlegel zaradi preveč zaužite plastike (Midway Islands, severni Pacifik) Vsekakor drugačen prizor, kot bi ga pričakovali pri vivisekciji.
Štorklja ujeta v plastični embalaži.
Deček vsako jutro išče plastiko, ki se jo da reciklirati in ki jo lahko proda za 35 centov na kilogram. S tem pomaga preživeti svoji družini.
V olje ”pomočeni” pingvini.
Tjulen je svoja ustal ujel v plastično posodo.
Deček plava v onesnaženi vodi v Indiji.
Tjulen ni več varen niti v lastnem habitatu.
Otrok pije vodo iz onesnaženega toka (okrožje Fuyuan, provinca Yunnan, Kitajska).
Ptič, ki je utrpel posledice razlitja nafte.
Naftno polje Ken River v Kaliforniji (ZDA), kjer nafto črpajo že od leta 1899.
Delavec odstranjuje mrtve ribe v jezeru Wuhan (Kitajska).
Posledice razlitja nafte v pristanišču Dalian, Liaoning (Kitajska).
Mexico City se duši v ljudeh, saj jih tam živi kar 20 milijonov.
V Šanghaju stopnja smoga kar 40X presega dovoljeno vrednost.
Deček plava v onesnažene zbiralniku (Pingba, Kitajska).
Druga plat Kitajskega zidu.
Visokoonesnažena reka v Zhugau (provinca Sichuan).
Filipinsko morje. Takšni prizoru pa niso tuji niti Arktiki.
Deček plava v vodi polni algeje (Qingdao, Shandong, Kitajska).
