어퍼 사바 계곡의 비밀

Po nekaj kilometrih ob cesti pri odcepu za vas Dovje nas spomenik Jakobu Aljažu usmeri v dolino Mojstrane, ki se odpira pred nami. Mojstrana je pomembno izhodišče za tri prekrasne doline, Vrata, Kot in Krmo. Že od nekdaj je bila ta alpska vasica povezana tudi s planinstvom. V njeni okolici se visoko proti nebu dvigujejo vrhovi Julijcev. Prav tako je Mojstrana izhodišče za zimski sprehod proti slapu Peričnik, ki sodi med najbolj znane slapove v Sloveniji. Peričnik, ki je zaščiten kot naravna znamenitost, je svoj sloves pridobil tudi kot eden izmed redkih, pod katerim se lahko sprehodimo tako, da gremo zadaj, za slapom. Dostop do slapu je enostaven, saj nas iz Mojstrane vodijo markacije do parkirišča, kjer pustimo avto. Po gozd – ni poti, ki nam ponuja prelep sprehod pod košatimi smrekami, bomo po približno treh kilometrih prispeli do mogočnega Peričnika. Ker v bližini ni nobene odprte brunarice, je priporočljivo, da s seboj prinesemo topel čaj ali kaj za pod zob. Polni sveže energije se vrnemo v vas Mojstrana, kjer nas tik pred naseljem, ob cesti na levi strani, preseneti smerokaz za Viharnikov vrt. Le-ta nas vabi na ogled “gorenjskega minimundusa”, s pomembnimi Julijskimi vrhovi. Le-ti v svoji čarobnosti še bolj zaživijo med 16. in 21. uro, ko se na vrtu prižge nešteto majhnih lučk. Ogled vrta je brezplačen, njegovi lastniki pa so veseli kakršnegakoli prispevka, ki jim pomaga še naprej ohranjati in razvijati mali gorski svet.

Razigran dopoldan

Iz Mojstrane nadaljujemo pot po glavni cesti v smeri proti Kranjski Gori. Ko se pred nami odpre prečudovit pogled na gorsko verigo skrivnostno ponosnih vrhov, vemo, da smo prišli v Gozd – Martuljek. Poznamo ga kot manjši turistični kraj, po katerem je dobila ime ena najlepših gorskih skupin v Julijskih Alpah – Martuljkova skupina. Tam se skriva še en biser slovenskega alpskega sveta − Martuljkovi slapovi, ki s svojim šumenjem in lepoto privabljajo številne umetnike in romantike. Zaradi lahkega dostopa skozi slikovito sotesko (markirana pot se začne izpred Hotela Špik) so priljubljena izletniška točka in dober nadomestek za tiste, ki se niso odločili za ogled slapu Peričnik. Poleg izjemnih naravnih znamenitosti vasica ponuja tudi kulinarične dobrote. V gostilni Jožica, ob glavni cesti, nam bodo za 17,5 evrov (za dve osebi) pripravili pravo kmečko pojedino, ki vključuje domačo krvavico, pečenico, kislo zelje, sirove štruklje in ajdove žgance. V središču Kranjske Gore, nasproti gasilskega doma, nas po obedu vabi na ogled tristo let stara Liznjekova domačija, ki danes slovi kot eden izmed najbolj pristnih prototipov kmečke hiše, ki jo od daleč prepoznamo po poslikani fasadi, šivanih robovih hiše, kamnitem portalu in rezljani leseni ograji. Prav tako je tipična tudi njena notranjost, z zidano črno kuhinjo, široko vežo, “čumnato” in “vežno kamro”. V hiši sta zdaj etnografska zbirka ter stalna razstava o življenju in delu Josipa Vandota, avtorja priljubljenih otroških zgodb o Kekcu. Oboje si je mogoče ogledati med tednom, razen v ponedeljek, od 10. ure do 16.30, in med vikendom, od 10. do 17. ure, za vstopnino je potrebno odšteti 1,70 evra za mladino in 2,50 evra za odrasle.

Umirjeni popoldan

Še preden se stemni, se iz središča usmerimo po cesti proti Vršiču, ki nas pripelje do Jasne in njenih dveh jezer. S seboj ne pozabimo prinesti kruha za veliko račjo družino, ki si je naredila dom na enem izmed jezer. Navajena na obiskovalce je jezero v zimskem času pripravljena deliti tudi z vsemi tistimi, ki v mrzlih dneh izkoristijo zaledenelo gladino za drsališče. Ker pa so letošnje zimske temperature le redkokdaj pod ničlo, so v središču Kranjske Gore, pred hotelom Prisank, uredili umetno drsališče, ki od 10. ure zjutraj in vse do 10. ure zvečer obratuje ne glede na zimske temperature. Tam vam poleg izposoje drsalk (2 evra za otroke ali 3 evre za odrasle) postrežejo tudi z dobrim kuhanim vinom ali toplim čajem. Vstopnica znaša 3 evre na dan, za otroke do 12. leta pa je obisk brezplačen. Za konec se po cesti v smeri proti Ratečam zapel jemo še do doline skakalnic − Planice. Utrujeni od celodnevnega raziskovanja zberimo še zadnje moči, preštejmo stopnice ob skakalnici, ki nas peljejo vse do vrha velikanke in se polni lepih vtisov vrnemo domov.