Leto dni po tem, ko je postal predstojnik oddelka za arhitekturo FAGG, je ob ustaljeni arhitekturni smeri prof. Edvard Ravnikar v študijskem letu 1960-61 uvedel eksperimentalno oblikovalsko smer B. Z njo je želel svoje vedenje o oblikovanju prenesti na mlajše generacije. Naslonil se je na izročilo šole Bauhaus ...
Leto dni po tem, ko je postal predstojnik oddelka za arhitekturo FAGG, je ob ustaljeni arhitekturni smeri prof. Edvard Ravnikar v študijskem letu 1960-61 uvedel eksperimentalno oblikovalsko smer B. Z njo je želel svoje vedenje o oblikovanju prenesti na mlajše generacije. Naslonil se je na izročilo šole Bauhaus in Hochschule für Gestaltung v Ulmu, ki ju je dobro poznal. Njegovo stremljenje sovpada s prizadevanji po družbeni in univerzitetni reformi, kjer so mu bili v pomoč politika Boris Kraigher, dr. Joža Vilfan in rektor univerze dr. Dolfe Vogelnik.
Oblikovalska smer B je pomembna za razvoj sodobnega slovenskega oblikovanja in arhitekture zaradi uvajanja novih eksperimentalno-raziskovalnih metod dela, sistematično-analitičnega pristopa k delu na teh področjih, inverzije študijskih programov pa tudi navdušenja, s katerim so pristopili študenti k študijskemu delu, in rezultatov, ki jim sledimo v delih nekdanjih študentov še veliko pozneje.
Smer B se tako uvršča v sklop v modernizacijo usmerjenih šol, ki so delovale na osnovi sodobnih spoznanj in praks vodilnih nemških šol pred vojno in po njej. Če bi se eksperiment smer B razvijal v strpnem in sodelovalnem ozračju, bi imeli v Sloveniji verjetno eno boljših oblikovalskih šol daleč naokoli!
O študijski smeri B in vzgoji oblikovalcev na začetku šestdesetih let 20. stoletja v okviru oddelka za arhitekturo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je bilo objavljenih več člankov, dela so bila predstavljena na dveh razstavah leta 1993 in 2007. Razstava z naslovom Smer B – reforma oblikovanja prvič doslej prikazuje originalno gradivo povezano s smerjo B iz različnih zapuščin in arhivov udeležencev reformiranega študija: iz zapuščin arhitekta prof. Edvarda Ravnikarja, arhitekta prof. Tineta Kurenta, arhitektke Nevenke Sterlekar, iz arhivov oblikovalca prof. Nika Kralja, oblikovalke in arhitektke Majde Dobravec Lajovic, arhitektov prof. Vladimira B. Mušiča, prof. Grege Košaka, Miloša Lapajneta, Katarine Bebler, Jerneja Kraigherja, Mojce Vogelnik, Marije Vovk in drugih.
Med asistenti smeri B je bilo vrsto priznanih oblikovalcev in arhitektov, denimo Majda Dobravec, Svetozar Križaj, Jože Brumen, Vladimir B. Mušič, Grega Košak, prav tako med študenti generacije 1960/61, denimo Elza Budau, Marjan Gašperšič, Marjana Kosec, Jernej Kraigher, Majda Kregar, Saša J. Mächtig, Edo Ravnikar ml., Peter Skalar, Bibijana Štok in Mojca Vogelnik, iz generacije 1961/62 pa izstopa s svojim kasnejšim opusom arhitekt Vojteh Ravnikar.
Bogo Zupančič, kustos
