V okviru samostojne razstave Saša Sedlačka so prvič združeni najznačilnejši projekti zadnjih desetih let. Projekti, kot so Piknik na deponiji, Žicar, Urban, Vesoljske smeti, The Ex, No Lego, Just Do It, AcDcWc, Veliki izklop, kažejo, da Sašo Sedlaček pretvarja s svojo ustvarjalnostjo smeti v ...
V okviru samostojne razstave Saša Sedlačka so prvič združeni najznačilnejši projekti zadnjih desetih let. Projekti, kot so Piknik na deponiji, Žicar, Urban, Vesoljske smeti, The Ex, No Lego, Just Do It, AcDcWc, Veliki izklop, kažejo, da Sašo Sedlaček pretvarja s svojo ustvarjalnostjo smeti v supertrash, pa naj razmišlja o reciklaži fekalij ali analognih televizijskih valovih. Petja Grafenauer pravi, da se problematike na srečo ne lotevajo naivno, pobožnjakarsko ali moralizatorsko, temveč s humorjem in ponudbo. Njegove domislice so duhovite, kreativne in predvsem uporabne. Umetnostna kritičarka ima v mislih Urbana-avtomat za suho robo, ki bi ga lahko v Ribnici predstavili kot krajevno posebnost, ali stranišče s samopridelovalno razsvetljavo, ki bi našlo svoj prostor v katerem od nakupovalnih središč. Sašo Sedlaček se ne ukvarja z reciklažo in uporabo zavrženega kar tako, v ozadju namreč stoji opozorilo, da nismo edini, ki živimo na Zahodu.
