주차된 미니를 보면 테스트 미니 쿠퍼 D의 경우처럼 디젤 3기통 밀이 아닌 강력한 가솔린 엔진이 후드 아래에 있을 것이라고 어쩐지 짐작할 수 있습니다. 이는 브랜드와 모델에 많은 혁신과 모범적인 경제성을 가져오지만 무엇보다도 가장 중요한 것은 미니가 언제나 그랬던 것처럼... 미니라는 점입니다. 아래에서 테스트에서 어떻게 진행되었는지 읽어보세요.
Mini cooper D in njegov 1,5-litrski trivaljni dizel se poleg konkretne tehnične naprednosti ponaša z presenetljivo dobrimi zmogljivostmi, 어느 85 kilovatni in 270 Nm stroj s pridom prenaša na podlago. Končnih 205km/h 그리고 9,2 sekundni pospešek do stotice sta podatka, ki se jih v tem segmentu ne bi branil marsikatera športna različica, in čeprav je v primerjavi s cooperjem S bolj skromen, pa uspe kadarkoli privabiti nasmeh na obraz.
Glede voznih lastnosti in lege na cesti je Mini cooper D namreč pravi mini, ki v ovinkih prinaša tisti značilni gokart občutek in odlično vozno dinamiko. Poleg tega pa se Mini cooper D ponaša tudi z zgledno ekonomičnostjo, ki se je (ponovno) ne bi branile niti tiste najbolj “eco” različice modelov B-segmenta, na papirju pa to pomeni 92 gramov emisij in 3,6-litrsko povprečno porabo. V teoriji je sicer slednja višja za slaba dva litra, ampak s pridnim varčevanjem se bo med merilniki izrisal tudi štirica, pri priganjanju pa kvečjemu (visoka) šestica. Skupaj z le 40 litrskim rezervoarjem (res škoda ker ni večji), to v teoriji tako pomeni, da bi z enim rezervoarjem prišli do Madžarske prestolnice in nazaj, no, v praksi pa je bolj verjetno, da boste prišli do Avstrijske prestolnice in nazaj.
S takšnim motorjem v nosu je tako mini poleg zgledne vozne dinamike lahko tudi pravi varčnež, obenem pa na pogled prinaša ves športni “seksapil” kot vse ostale različice tega kultnega modela. Enako velja tudi za izgled in prostornost potniške kabine, kjer pri slednjem v prvi vrsti prostora ne zmanjka,p pa čeprav je vstopanje in sedenj športno nizko (in zna koga tudi zmotiti), v drugi vrsti pa je veliko bolj tesno, zato je kljub rasti, mini četrte generacije še vedno zgolj in kvečjemu 2+2 vozilo. Nekoliko bolje se bo sicer godilo prtljagi, saj 트렁크 ni več tako špartanski, z 211 litri pa tudi bližje razrednemu povprečju, imajo pa potniki na voljo tudi dvojno dno in po sredini deljivo naslonjalo zadnje klopi. Nas je pa zmotilo zapiranje prtljažnih vrat, ki je preglasno in zato neugledno.
Glede opreme je bogatost le-te še vedno pogojena z globino kupčeve denarnice in njegovimi preferencami, med opremo pa je po novem tudi radarski tempomat, 이는 zelo občutljiv na umazanijo in sneg (ter druge padavine) tako, da je uporaba možna le v dobrih vremenskih pogojih. Več je tudi druge napredne tehnike kot je sistem za zaznavanje možnosti naleta in ohranjanje vozne smeri. Več kot ponuja konkurenca. Je pa tudi res, da Mini cooper D tudi ni in ne more biti poceni, kar pogled na cenik tudi potrdi.
더 읽어보기: Injekcija rastnega hormona miniju cooper S dobro dela
So pa materiali in izdelava na pričakovano visokem nivoju, ergonomija pa še vedno samosvoja in ponovno – premiumska. Z zunanjosti se je tudi v kabino preselila velika količina kroma, osrednji merilnik je izgubil skalo za hitrost, znotraj njega pa je še vedno prostor za prikazovanje audio naprave, navigacije in tudi parkirnih pomagal. Okrog prestavne ročice je tudi stikalo sistema prilagodljive vozne dinamike, kjer način “green” vozilu po BMWjevsko pristriže krila, v načinu sport pa je pohvalno športen. Prednja sedeža sta zahvaljujoč nastavljivi dolžini sedalnega dela presenetljivo športna, pomisleke pa smo imeli glede imitacije usnja na osrednjem delu, ki ne deluje prepričljivo in dolgotrajno.
Osnovnih 21.700 evrov je pač davek, ki ga s seboj pripelje imidž modela in znamke, a vseeno cena je malce visoka. Cenovno je Mini cooper D sicer slabe tri evrske tisočake pod cooper eS-om, ampak konkurenca zmore za ta denar ponuditi…hm, več vsega. No, le imidža večina ne. Čeprav tudi mini zadnje čase kar malce izgublja na tem področju, se vam ne zdi.
모델에 대한 추가 정보: www.mini.si/mini_cooperD
테스트 모델 가격: 21.700 evrov (osnovni)/ 31.774 evrov (testni)
