몇 년 전에는 평범하다고 여겨졌던 모델과 제조업체가 매우 긍정적으로 눈에 띄고 많은 콘텐츠와 현대적인 디자인을 제공하기 시작하면 이러한 일이 발생하는 부문은 끓는점에 가까워집니다. 그리고 그것이 바로 신형 현대 i20에서 일어난 일입니다. 왜냐하면 그것은 광년 전 getz 모델의 형태였지만 반면에 유럽 경쟁에 너무 가까워서 당연히 걱정되기 때문입니다.
새 것 hyundai I20 je namreč zrasel in odrasel v enega najbolj konkretnih modelov B-segmenta, katerega oblikovalcem in inženirjem je uspelo doseči, da deluje, se pelje in izgleda kot številko večji model, enaki pa so tudi občutki v potniški kabini, glede prostora in materialov ter nenazadnje proporcev in oblike armaturne plošče. Tako se pri novem i20, ki je bil razvit in izdelan v celoti 유럽에서, ponavlja zgodba o uspehu modela i10, ki je pred tem hodil po podobnih stopinjah, ko je svojega predhodnika pustil daleč “zadaj”.
Pa začnimo na začetku. Oblikovno boste s kateregakoli kota zaman iskali podobnosti s predhodnim modelom. Teh preprosto ni. Zunanja oblika je zelo moderna in ukrojena po najnovejših evropskih smernicah. Marsikdo je uporabil tudi besedo “kopirali” so malce tega in tega…ampak mi pravimo, da je i20 dovolj svež in samosvoj, da mu plagiatorstva ne moremo očitati. Če kdo vidi kakšno podobnost z naprimer giulietto pa novi hyundai i20 prav tako ne moremo šteti v bran. Posebnost predstavlja maska motorja z izrazitimi horizontalnimi linijami in razpotegnjenimi žarometi. Lepa pika na i so všečno oblikovane LED dnevne luči, tako da na ksenon preprosto pozabiš.
Gledano z bok novia hyundai i20 deluje večji in možgani ga nehote uvrščajo kar bližje golfu in podobnim. To pomeni, da svoje mere, v dolžino je namreč le za malenkost presegel “magičnih” štiri metre, dobro skriva, posebnost pa predstavlja samosvoja lebdeča streha. Vtis le-te pričara v črno odet C-stebriček, ki še izboljša vizualni vtis, ki ga vozilo pušča za seboj. Če ne bi bilo znakov na nosu in zadku, bi velika večina mislila, da gre za kakšnega renomiranega nemškega malčka, tako dobro so svoje delo opravili oblikovalci.
더 읽어보기: Slovenska predstavitev novega hyundaija i20
Notranjost, prav tako kot zunanja podoba, pomeni podobno rast v primerjavi s predhodnim i20, saj so izgled armaturne plošče, stikal, volanskega obroča in še česa svetlobna leta tistemu pred tem. Sredinska konzola glede na segment preseneti s svojo zajetnostjo (beri: širino), prostora pa je tudi, ko na prednjih sedežih sedita dva odrasla mošk,a vedno dovolj tudi v predelu ramen. Če avto ne bi pogledali preden bi sedli vanj, bi zagotovo 생각, 예 sedite v avtu C-segmenta, če ne bi pogledali nazaj pa bi kdo znal reči tudi še kaj več, kot to.
Materiali so prav tako pridobili tako glede izgleda (več klavirske črnine) kot tudi kakovosti, je pa res, da je bila testnikova notranjost, zaradi črne barve dokaj monotona in pusta. To je terjalo davek tudi pri vtisu, ki ga za sabo pustijo merilniki, ki so po našem mnenju preveč pusti ali bolje rečeno pri njih je oblikovalcem zmanjkalo domišljije. Veliko bolje se armaturna plošča odreže v enem od treh drugih (bolj barvitih) barvnih odtenkov, ki so na voljo, kjer so tudi prej omenjene pomanjkljivosti manj opazne in moteče.
Tudi v drugi vrsti se sedi dobro, vsekakor bolje kakor veleva razredno povprečje glede centimetrov ali pomanjkanja le teh. Poleg tega naslonjalo sedežne klopi ni pretirano navpično, vzglavniki pa v najnižjem položaju ne masirajo križa potnikom. 트렁크 그것은 prav tako pridobil v primerjavi s predhodnikom in sicer ga je po novem v osnovi za 326- (prej 295 l), po želji pa ga enostavno povečuješ vse do 1.042 litrov.
Glede opreme i20 prav tako sili ali oblje rečeno želi razred višje. Testnik je premogel najbogatejši paket opreme, ki je zgovoren dokaz za to, saj so v osnovi del opreme med drugim tudi ogrevana prednja sedeža in volanski obroč, poleg tempomata pa tudi sistem nadzora nenadzorovane menjave pasu, piko na i pa pomenijo samozatemnitveno notranje ogledalo, parkirna pomagala in še kaj bi se našlo. Tako smo v bistvu 놓쳤다 오직 tovarniško navigacijo, ki jo baje lahko dobite, čeprav je na cenikih nismo našli. Med dodatki pa so tudi veliko elektrificirano panoramsko okno, za katerega želijo 870 evrov, ter kakovostno usnjeno oblazinjenje za dodatnih 600 evrov. Tu so tudi še pametni ključ in tipka za zagon motorja ter kamera za vzvratno vožnjo. Obojega testnik sicer ni premogel, glede na vse (beri zadnjo alinejo) pa bi to kar moral imeti.
Za pogon testnika je skrbela najmočnejša dizelska opcija 형태 1,4-litrskega CRDi 엔진 z 66 kW in 240 Nm navora ter pohvalno šest stopenjskim 수동으로 변속 장치. Motor se rad vrti v vrtljaje in pri tem ni nikoli moteče glasen. K temu pripomore sicer tudi odlična zvočna zatesnjenenost, ki skupaj s kakovostnim zapiranjem (zvok) vrat, ponovno skrbi za dodaten dvig ugleda modela. Motor sicer ne razganja od moči, pohvalno pa nima zaznavne turbo luknje v zelo nizkih vrtljajih, tudi ko je hladen hitro poprime za vajeti. Glede ekonomičnosti je emisij za 97 gramov CO2, kar ni v tem velikostnem razredu noben presežek (več). Poraba pa se vsekozi giblje med 5,5 in 6,5 litri, z vmesnim postankom pri 5,9-litrih povprečne porabe na testu.
Glede na vse niti nismo pričakovali nizke cene, in to se je tudi izkazalo za resnično, ampak roko na srce, najdražji hyundai i20 trenutno v ponudbi….je kar drag. Vključujoč 1.200 evrov popusta (ki velja do nadaljnjega) še vedno 비용이 든다 dokaj visokih 15.830 evrov, s kakšnim prej omenjenim dodatkom pa mu “17-ica” ne uide. Tako lahko rečemo, da tako kot z ostalo vsebino, prostornostjo in nenzadnje voznimi lastnostmi, tudi s ceno sili v višji razred.
