나는 항상 너보다 나 자신을 조금이라도 더 사랑할 것이다.

Večkrat sem osebe, ki so mi prekrižale pot, postavila pred sebe. Nisem upoštevala opozoril vesolja, niti realnih dejstev. S tem sem ranila sama sebe in se izgubila v takšnih ali drugačnih odnosih. Počutila sem se prazno in nepopolno.

V bistvu sem pozabila nase, v upanju, da bom dobila od osebe enako količino ljubezni, ki sem ji jo dajala. Seveda sem bila razočarana.

Pride čas v življenju, ko spoznaš, da ne smeš, nikoli ljubiti drugega bolj, kakor ljubiš sebe.

Verjela sem v sorodne duše. Vem, da si nihče ne zasluži moje ljubezni bolj, kakor sama. Spoznala sem, da, če imaš najprej rad sebe, se bo vse drugo slejkoprej postavilo na svoje mesto.

Tudi ti. Ljubila te bom, vendar bom vedno imela sebe raje, vsaj za pikico. Na koncu dneva sem namreč edina oseba, ki mi bo vedno na voljo. In sem edina oseba, ki je bila tam, ko sem jo potrebovala. Nikogar drugega ni bilo zraven, ko sem razpadla v duši na milijon koščkov. Nihče me ni slišal, ko sem jokala in si želela le objem. Nihče me ni držal za roko, ko sem se počutil šibko. Vsi so samo odhajali.

Našla sem pot do sebe. Sestavila sem svoj nepopolno popoln mozaik iz zdrobljenih in razbitih koščkov mojega srca in duše. Tam se objamem. Si obrišem solze. Se držim za roko. Rada se imam točno takšno, kakršna sem postala. Nisem več naivna. V miru opazujem ljudi okoli sebe, vidim jim v dušo. Spoznavam njihove maske in skrivanje v imenu ljubezni.

Pišem svoje poglavje v knjigi življenja. V njem so zgodbe, ki se še vedno pišejo in ne vem, kaj se bo zgodilo v naslednjem poglavju. Še bolj se bom imela rada, ker sem spoznala, da, ko se imaš resnično rad, se tvoja sposobnost dajanja in sprejemanja ljubezni od drugih širi.

Obožujem svoje sanje, upanje, pomanjkljivosti, nepopolnosti in vse, kar je del tistega, kar sem. Nihče ni takšen, kakršna sem jaz … in nihče ni takšen, kakršen si ti.

Vedno bom ljubila sebe bolj, kakor tebe, vsaj za pikico in želim si, da se tudi ti ljubiš sebe bolj, kakor mene, vsaj za pikico.