Aljažev stolp, simbol Slovenije, z današnjim dnem na vrhu Triglava, na 2864 metrih nadmorske višine, že 120 let nudi zavetje in fotografski motiv planincem. Branik slovenstva je 7. avgusta 1895, potem ko je za goldinar kupil 16 kvadratnih metrov zemljišča na strehi Slovenije, skupaj s tremi pomočniki postavil Jakob Aljaž. Ste se kdaj slikali ob njem?
Prvi vzpon na Triglav se je zgodil 26. avgusta 1778, dobrih sto let kasneje in četrt stoletja za prvim ženskim vzponom (1870) na vrh najvišje slovenske gore pa je na njem zrasel Aljažev stolp, ki je dobil ime po svojemu ”očetu”, dovškemu župniku Jakobu Aljažu. Danes ima valjast stolp na grbi že častitljivih 120 let in je bil v tem času delež kar nekaj kozmetičnih popravkov, a v osnovi ostaja zvest svoji prvotni podobi, ki je postala eden najbolj prepoznavnih slovenskih simbolov. Na ta dan je na vrhu Triglava potekala spominska slovesnost, ob tej priložnosti pa so v Mojstrani v Slovenskem planinskem muzeju odprli tudi razstavo Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!, istočasno pa tudi razstavo slikarske kolonije Vrata 2015.
더 읽어보기: 포토샵이 25주년을 맞이했습니다.
Čeprav je bil Aljažev stolp v osnovi mišljen kot gorsko zavetišče, je bila njegova postavitev tudi upor proti nadaljnjemu ponemčevanju Slovenije in danes velja za branik slovenstva. Zemljišče na Triglavu je Jakob Aljaž podaril Slovenskemu planinskemu društvu, ki je bil predhodnik Planinske zveze Slovenije, od leta 1999 pa je v lasti države. Ta ga je tedaj razglasila tudi za kulturni spomenik državnega pomena. Pod stolp se je sicer podpisal Aljažev prijatelj klepar Anton Belc, ki ga je izdelal iz pocinkane pločevine in železnih stebrov zlitih z betonom. Imel je štiri okenca, v višino je meril 1,9 metra, v premeru pa 1,25 m.
