Vsaka družina ima svojo praznično tradicijo. Nekateri imajo radi božično večerjo, drugim so bolj pomembna darila. Ali pa iskanje okraska v obliki kisle kumare med vejami božičnega drevesa. Zveni nenavadno, a tisti, ki najde kumaro, je srečnež.
Legenda pravi, da je zadnji okrasek, ki ga Nemci obesijo na svoje božično drevo, kisla kumara, narejena iz sijočega se ali matiranega zelenega stekla. Kumaro se obesi oziroma skrije nekje globoko med veje božičnega drevesa. Tisti otrok, ki jo prvi najde, bo v naslednjem letu srečen in dobi dodatno darilo.
Ker naj bi bile mnoge družine v 19. stoletju revne, so namesto okraskov obešale prave kumare. Mnoge od teh družin, ki so se kasneje preselile v ZDA, so to tradicijo (po nemško Weihnachtsgurke) s seboj tudi prinesle v ameriško okolje. Tako naj bi tudi začeli Američani obešati kisle kumare na božično drevo.
Čeprav teorija o izvoru kumare iz Nemčije zveni prepričljivo, naj ne bi bila resnična, saj večina Nemcev nikoli ni slišala za to tradicijo. Leta 2016 so opravili tudi raziskavo, v kateri je 91 odstotkov nemških gospodinjstev reklo, da ne ve, kaj naj bi obešanje kislih kumaric sploh predstavljalo.
Izkazalo se je, da se za tradicijo kislih kumaric skriva smotrn marketing. V 90-ih letih, ko je trgovska veriga Woolworths začela uvažati nemške okraske, so opazili, da so med njimi tudi takšni, ki so v obliki kumar. Zaradi posebne oblike so jim začeli pripisovati globlji pomen, saj je to bila posebna kumara iz neobičaje, eksotične države. A dejansko ta nikoli ni imela nič skupnega z nemško tradicijo.
추가 정보:
yougov.de
