柏林克罗伊茨贝格——充满灵感的小伊斯坦布尔

In tako je nastalo čudovito novo mesto, ki je, kot vsaka ogromna metropola, do nedavnega imelo svojo črno piko, ki se je imenovala Kreuzberg. Če smo še pred kratkim omenili Kreuzberg in staro poštno številko SO 35, so stereotipi kar deževali: skvaterji, punk, ulični nemiri, skupnosti v majhnih stanovanjih, Turki in seveda slavne ‘dolge noči’. A padec Berlinskega zidu tudi tega ostanka multikulturnosti in alternativnega življenjskega sloga ni pustil nespremenjenega. V razdeljenem Berlinu je bil to najgosteje poseljen del mesta, talilni lonec tujcev, alternativcev in raznovrstnih gibanj new-agea. Padec Berlinskega zidu pred dvajsetimi leti pa je distrikt Kreuzberg postavil v geografsko središče ponovno združenega Berlina. Zaradi bližine centralnega predela Mitte in nizkih cen nepremičnin so se vanj začeli naseljevati umetniki in iskalci novih trendov, za njimi pa so prišli znani, bogati in novih izzivov željni ljudje, ki so za seboj potegnili svetovljanske restavracije, koktajl bare in klube. Danes predstavlja SO 36 vabljivo mešanico snobovskih stanovanj in restavracij, ki konkurirajo neštetim stojnicam in restavracijam s kebabi.

Zavržen del Zahoda
Kreuzberg ni le prijeten, malce konfuzen in moden distrikt, ampak je tudi pomemben pomnik polpretekle zgodovine. V nasprotju z mnogimi drugimi predeli Berlina ima Kreuzberg kratko zgodovino, saj so ga v dvajsetih letih prejšnjega stoletja ustanovili judovski priseljenci, po drugi svetovni vojni pa se je, zaradi stanovanj slabe kakovosti in najemnin, ki jih je regulirala vlada, oblikoval v najbolj zaostal in izoliran (s treh strani ga je omejeval Berlinski zid) predel Zahodnega Berlina. V poznih šestdesetih so se vanj, poleg priseljencev, začeli naseljevati študentje in umetniki in SO 36 je postal znan po svojem alternativnem življenjskem slogu, kjer pa so se konec osemdesetih let odvijali tudi krvavi poulični nemiri. Kljub vzponu med najbolj priljubljene predele nemškega glavnega mesta ostaja predel priseljencev in njihovih potomcev, ki so predvsem turškega porekla, zato se ga je oprijel tudi vzdevek mali Istanbul. Leta 2006 je na primer v Kruzbergu živelo kar 31,6 odstotka ljudi, ki niso imeli nemškega državljanstva. Prav zaradi številnih priseljencev in tudi zaradi njegove vzhajajoče slave je Kreuzberg mestni distrikt z eno od najmlajših populacij v Evropi.

Spomini na preteklost
Dvajset let po padcu Berlinskega zidu je v mestu le malo ostankov, ki bi nas spominjali na razdeljeno mesto. Eden najbolj obiskanih je prav gotovo nekdanji mejni prehod med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom, ki so ga zahodni zavezniki poimenovali Checkpoint Charlie in je postal eden od simbolov hladne vojne. Danes na temačno obdobje med letoma 1961 in 1989, ko so bili Berlinčani prisilno ločeni, spominjajo nekdanja stražarnica, fotografiji ameriškega in sovjetskega vojaka ter muzej Haus am Checkpoint Carlie, ki prikazuje zgodovino mejnega prehoda, zidu in žalostne usode ljudi, ki so želeli prebegniti. Na meji s predelom Mitte, na ulici Niederkirchnerstraße, so vidni tudi ostanki zidu, ob njem pa nas na še eno mračno obdobje Berlina – drugo svetovno vojno – spominja razstava Topografija terorja, ki na mestu nekdanjega sedeža gestapa dokumentira grozote Tretjega rajha. V bližini stoji zgradba Martin-Gropius-Bau, ki s svojimi razstavami predstavlja pravo poslastico za ljubitelje umetnosti. Ena najbolj impresivnih stavb, ki so bile zgrajene po ponovni združitvi Nemčije, in tudi eden izmed najbolj pogosto obiskanih muzejev v Berlinu je 犹太博物馆, ki predstavlja dve tisočletji judovske prisotnosti v nemškem prostoru. Muzej zavzema dve stavbi: ena je nekdanje sodišče iz 18. stoletja, druga pa posebej za muzej leta 2001 zgrajena stavba, polna simbolike, ki jo je zasnoval ameriški arhitekt Daniel Libeskind.

Center kreativnosti
Kreuzberg je bil pogonska sila berlinskega punk rock gibanja in večine ostalih alternativnih subkultur v Nemčiji. Legendarni klub SO36 znova in znova rojeva nove zvezde, a kljub temu ostaja zvest svoji punkovski preteklosti. Kljub temu da je večina prebivalstva nemškega in turškega porekla, v zadnjih letih še posebej cvetita afro-ameriška in hip-hop scena, ki so jo Kreuzbergu prestavili predvsem potomci ameriških vojakov, ki so bili do reunifikacije Nemčije nameščeni v bližini.

Mešanica kultur in narodov se enkrat na leto zbere in veseli na ulicah Kreuzberga na festivalu, imenovanem Karneval kultur, kjer se narodnosti, ki živijo v Berlinu, predstavijo na ulični paradi: z glasbo, kulinariko in tipičnimi izdelki. Letos bodo ulice Kreuzberga plesale med 21. in 24. majem. Na Oranienstraße, glavni ulici Kreuzberga, lahko poleg najrazličnejših jedi z vsega sveta najdemo tudi način, kako povsem spremeniti svojo podobo. Mladi, še neuveljavljeni modni ustvarjalci, frizerji in izdelovalci notranje opreme, se za pozornost borijo z drznimi dizajni in idejami. Po stilski preobrazbi se moramo seveda seznaniti z najnovejšimi trendi.

Svetovna ekonomska kriza je zajela tudi umetnost in veliko mednarodnih galerij je moralo lani zapreti svoja vrata, kar je pomenilo vzpon novih galeristov, kot na primer Christiana Siekmeierja, ki vodi galerijo Exile, v kateri predstavljajo dela mladih avtorjev. Tudi ljubitelji filmske umetnosti lahko uživajo v malih kinematografih, ki predvajajo filme, ki jih v velikih multipleksih ne vidimo. Ena od institucij je Babylon Kreuzberg, nekdanji turški kino, ki danes predvaja predvsem filme v angleškem jeziku, program pa variira med indijskimi in britanskimi filmi. Seveda ne smemo pozabiti na zabavo, saj je Kreuzberg sinonim za dolge noči in divje zabave.

Enega najbolj priljubljenih barov Barbie Deinhoff’s vodi transvestit Lena Braun, v njem pa se ob večerih v kičastem ambientu odvijajo tudi literarni večeri …, dokler ne prevlada zabava. Poleti se zabava odvija na prostem pri Kiki Blofeld, ki je ime dobil po hčeri zlikovca Blofelda iz filmov o Jamesu Bondu. Vse leto pa je noro vzdušje v Schnabel Baru in v baru Bierhimmel. Garaža, preurejena v diskoteko, kjer pogosto nastopajo najbolj znana imena pop in rock glasbe, poleg katere sta kompleks bazena in plaže na obrežju reke Spree in ladja, namenjena le zabavi. Vse to se dogaja v centru zabave, imenovanem Arena Berlin. Ko se noč prevesi v dan in nam zakruli v želodčku, je nujen prigrizek, ki najbolje predstavlja raznolikost Kreuzberga: tipična nemška klobasa s curryjem, imenovana Currywurst, ki je postala tako znana, da so ji v neposredni bližini Kreuzberga posvetili celo muzej.