对于今天的年轻人来说，这并不容易。好吧，说实话，他们从来没有这样做过。一旦他们的未来受到战争的威胁，其次是贫困的威胁，第三是经济危机的威胁……未来的战斗就会转移到其他战场。如今，在大多数西方和发达国家，这些都是职业介绍所，但在许多国家，它们仍然是田野和真正的战场。但如果我们回到西方。危机的结果是“妈妈酒店”的出现，达蒙·卡萨雷斯的纪实照片证明了这一点。
Damon Casarez iz Los Angelesa je tudi sam moderen suženj, suženj nenasitnega kapitalizma, ki na subtilen in latenten način podjarmlja 年轻人，这确实 izobražujejo. Še posebej v 美国， 他们在哪里 študentska posojila ameriških fantov grob, namesto luč na koncu tunela. Ja, luč že mogoče, a od vlaka, ne konca tunela. Ker Casarezu, fotografu po profesiji, po končani fakulteti ni uspelo na bojnem polju, kjer namesto orožja rožljajo cekini, se je moral skrušen, ponižan in obubožan 回家, z dolgom, ki bo še dolgo nad njim visel ko Damoklejev meč.
阅读更多： Neverjetne slikarske klasike v digitalni preobleki
Tudi pri nas ni situacija nič kaj bolj rožnata, zato ni čudno, da od leta 2011 kar 85% odstotkov mladih do 30. leta živi pri starših. In prav take, sicer iz šestnajstih ameriških držav, je v svoj fotografski projekt Boomerang kids vključil Casarez. Mlade, ki so bili prisiljeni ostati doma ali pa se tja vrniti, ker jih kljub izobrazbi turbo kapitalizem ni sprejel medse. Njegovo zamisel je pobrala revija NYT Magazine, ko je bil v isti situaciji kot njegovi portretiranci. Te pa ni predstavil skozi klasične portrete pač pa skozi dokumentarno fotografijo s čimer je lahko ujel ne samo bit osebka ampak bit generacije, ki jo je sistemski pohlep degradiral do stopnje, da mora pri najbolj plodnih letih še enkrat skozi čas 童年 in infantilizma, čeravno je že zdavnaj postala zrela za samostojno življenje.
