我们还坐在梅达糕点店门前，勇敢地点了第一口春天的冰淇淋。 Kočevska kepica 是 Med 提供的各种冰淇淋混合而成的，非常美味。我们像马丁斯一样蹲在阳光明媚的平台上，从那里可以看到圣杰恩教区教堂的景色。
Priznati moramo, da mesta, skozi katera tečejo reke, delujejo nekako svetovljansko in hkrati vznemirljivo. Rinža je izrazito kraška ponikalniška reka, največ vode ima spomladi in v času deževja, na svoji poti pa menja ime in se kot Bilpa izlije v Kolpo.
MESTNO ŽIVLJENJE
V Kočevju se družabno življenje bolj kot ne dogaja na glavnem trgu, imenovanem Trg zbora odposlancev; tukaj se je namreč leta 1943 na prvem osvobojenem ozemlju kalila slovenska državnost. Mladi se zbirajo tudi v lokalih Zeus in Laguna v malce oddaljeni industrijski coni. Na trgu se odvijajo tradicionalne turistične prireditve, v juliju in avgustu so to Poletni večeri na mestni ploščadi, septembra, ko se zberejo motoristi, mestne ulice preplavi vonj po bencinu in oglušujoč hrup jeklenih konjičkov, decembra pa ga napolnijo novoletne stojnice. Priporočljivo je obiskati Pokrajinski muzej Kočevje, kjer najbolj izstopata stalna zbirka risb Božidarja Jakca in zbirka Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev. Iz mesta si je mogoče privoščiti lep sprehod na grad Fridrihštajn, kjer je Friderik II. Celjski spletel ljubezensko gnezdece za svojo ljubo Veroniko Deseniško, od koder sta imela čudovit razgled na mesto pod seboj. Sicer pa Kočevci navdušujejo tudi z ročnimi spretnostmi, ljubitelji lesa naj obiščejo nečkarja Matijo Kobola v Šalki vasi (01/895 22 72), ki z dletom iz lesa pričara uporabne sklede ali okrasne medvede, kogar pa bolj navdušuje dotik hladne kovine, naj se ustavi pri Jožetu Liscu. Presenečeni boste, kakšne umetnine pričara mojster Jože z navadnim varilnim aparatom.
SPOMLADANSKO KOSILO V ZAVETJU GOZDA
Kočevje oziroma Kočevsko je znano kajpada po neskončnih gozdovih, medvedih in medu. Pravijo, da so medvedi sladkosnedi, česar sicer nismo preverjali, zagotovo pa se boste obliznili po medu in medici, ki vam ju ponudijo v družinskem čebelarstvu Kojek (01/895 10 51). Za kulinarične užitke se je najbolje zapeljati malce iz mesta, čeprav tudi v centru dobite kosilo, malico ali pico. V smeri Ljubljane, le streljaj od ceste, se v gozdu skriva lovska koča, ki so jo duhovito poimenovali Gostilnica Falkenau. Notranjost je urejena po lovsko, z lesenim opažem in lovskimi trofejami na stenah, kulinarična ponudba pa daleč presega te okvire, čeprav so znani tudi po izvrstnih divjačinskih jedeh, ljubitelji prisegajo na jelenov pršut, medvedji golaž ali dušenega divjega prašiča. V toplejših dneh priporočamo obisk te gostilne družinam z malimi otroki, saj so zunaj gugalnice in tobogan, ki omogočajo staršem, da v miru pojedo kosilo. Po obedu se lahko še malce sprehodite po gozdu, morda pa od kje res prilomasti kakšen medved. Sicer so nam domačini namignili, da za lačne dobro poskrbijo tudi v gostilni Fajfarca, najdete jo v smeri proti Mozelu in Črnomlju.
S PETROM KLEPCEM PO KOLPI IN DIVJIH GOZDOVIH
Če hočete Kolpo doživeti v celoti, takorekoč od izvira, se zapeljite do Osilnice, najmanjše slovenske občine, kjer je iz nekdanje vaške družinske gostilne zrasel Hotel in športni center Kovač. Tu se lahko nahranite, prenočite, umirite v savni, predvsem pa okusite radosti in skrivnosti v zgornjem toku precej divje in nepredvidljive reke. Pogumni se boste po brzicah spustili s kajakom ali kanujem, manj izkušeni pa le zaupajte vodnikom rafta, dovolj bo razburljivo, a hkrati varno. Kolpa je privlačna tudi za ribiče, če pa si ne marate zmočiti nog, se lahko odpravite na pohod v divjino ali se poskusite v lokostrelstvu. Osilničani se radi pohvalijo tudi s pogumnim sovaščanom Petrom Klepcem, ki je v davnih časih živel v teh krajih in je nekoč rešil deželo pred nasilnimi Turki. Ob Kolpi je mogoče tudi kolesariti, na poti se lahko ustavite na Turistični kmetiji Zdravič v Vasi (01/894 22 77), kjer vam ponudijo domače jedi in pridelke, da boste nabrali moč za naslednje kilometre, ali obiščete kmetijo Konda v Dolu pri Starem trgu, znano po ovčjem siru in jogurtu (01/894 36 71).
