Kamorkoli greste vam ljudje pravijo, da bodite pozitivi. Da boste s pozitivnim razmišljanjem lažje dosegli cilje, ker če si nekaj res želite, potem boste to skoraj gotovo dosegli. A tu je zanimivo znanstveno dejstvo. Zgolj optimizem vas v resnici lahko zavira, ščepec pesimizma pa je pri tem lahko v veliko pomoč. Kako prosim? Da, biti 100-odstotni optimist ni najboljša ideja. Zakaj pa preverite v nadaljevanju.
悲观主义 je v naši družbi na slabem glasu. Pa si res zasluži zgolj slabo publiciteto? Če vprašate nemško psihologinjo Gabriele Oettingen, ki že od osemdesetih let raziskuje optimizem, smo črnogledost do določene mere dolžni spoštovani, saj se pravi recept za uspeh skriva tudi v zdravi meri negativnega razmišljanja, ne le 100-odstotnega optimizma, ki da je precenjen.
阅读更多： 笑声的治愈力量
Škandalozno idejo je zanetila njena študija žensk iz leta 1991, ki so bile podvržene shujševalni kuri. Tiste, ki so na začetku menile, da se bodo težko držale programa in znebile odvečnih kilogramom, so na koncu shujšale več kot optimistke. Od presenetljivega izida dalje je Oettingenova skrbno preučevala kakšen pristop imajo ljudje pri zasledovanju svojih ciljev.
Ugotovila je, da ljudem fantaziranje ni pomagalo, večkrat jim je bilo celo v napoto. Zakaj? Ker ko sanjarimo, začnemo ignorirati stvari, ki so nujne za postoriti na poti do cilja. Tako namesto, da bi delali vse kar je v naši moči, se motivirali in dejansko odšli v fitnes ali se učili za izpit, si to le zamišljamo. To sicer ne pomeni, da morate biti pa ves čas pesimistični. Namesto tega Oettingenova predlaga, da se poslužite procesa imenovanega WOOP (”Wish, Outcome, Obstacle, Plan” ali želja, končni rezultat, ovira in načrt) o katerem pa več izveste v poučnem video posnetku.
