心理学家解释了我们在梦中永远无法做或经历的六件事

Ljudje še vedno ne razumemo namena naših sanj, vendar to ne ustavi naših možganov, da ne bi ustvarili čudovitih, a čudnih konceptov v alternativnih svetovih, ki nas zjutraj pustijo čisto omamljene. Leteči sloni, bitke z vesoljci ali vožnja z motornim kolesom so morda običajen del našega sanjskega repetoarja, vendar pa so stvari, kot so pametni telefoni, ogledala ali hrana le redki gostje.

Zakaj torej v sanjah nismo sposobni videti ali početi nekaj, kar v budnem življenju zlahka počnemo? Tukaj je nekaj presenteljivih razlag!

智能手机

根据 研究 le okoli 3,55 odstotkov žensk in 2,69 odstotkov moških v sanjah vidi pametne telefone. Morda je to povezano z dejstvom, da smo pametni telefon ali drugo sodobno napravo dobili pred kratkim in se naši možgani še niso čisto privadili nanje.

它存在 teorija, da sanjamo zato, da lahko naši možgani predelajo naše skrbi in strahove ter nam pomagajo obvladovati stresne situacije. Tako naj bi sanje delovale kot nekakšen obrambni mehanizem in stvari, o katerih sanjamo, pogosto izvirajo iz starejših delov človeškega uma. Bolj so povezane s težavami, s katerimi bi se lahko spopadali naši predniki, kot so bojevanja in preživetje.

Vendar pa lahko nekatere okoliščine sprožijo pojav pametnega telefona v naših sanjah. Alice Robb, avtorica knjige o sanjah Why We Dream: The Transformative Power of Our Nightly Journey pravi, da ljudje lažje vidijo pametne telefone v sanjah, če gredo skozi intenzivnejše življenjske situacije, kot sta na primer žalovanje in izguba ljubljene osebe.

Pisanje, branje, dejansko govorjenje

Predeli naših možganov, ki so odgovorni za tolmačenje jezika, so medtem, ko spimo, veliko manj aktivni. Zato je oblikovanje in izražanje jezika precejšen zalogaj.

Tako na primer nekateri ljudje opažajo, da niso čisto prepričani, da oni ali drugi ljudje v sanjah govorijo, komunikacija med njimi pa se zdi bolj podobna telepatiji. Tako lahko razumemo koncepte in ideje, ko spimo, in se lahko izražamo, vendar ne slišimo dejanskega zvoka govorjenja, prav tako ne vidimo, da kdo dejansko govori.

Enako velja za branje, pisanje ali pa napovedovanje časa. Lahko imamo splošno predstavo o vsem tem, a lahko le redko razločimo posamezne besede ali pa povemo, koliko je ura. Vendar pa naj bi ljudje, ki v svojem vsakdanjem življenju veliko uporabljajo svoj jezik, na primer pisatelji ali pesniki, dejansko v sanjah razumeli jezik in si omislili nove ideje, ki so še kako uporabne, ko se zbudijo.

Srečevanje s popolnimi neznaci

它存在 teorija， 是的 naši možgani niso sposobni “izumiti” novih ljudi in da so vsi neznanci, ki jih vidimo v sanjah, ljudje, ki smo jih že nekje srečali, ali pa so njihovi obrazi kombinacija potez, ki smo jih že videli. Medtem ko raziskovalci poudarjajo, da zaenkrat te teorije zaradi narave naših sanj še ni mogoče preizkusiti, pravijo, da je hipoteza kljub temu resnična.

Večina naših sanj naj bi namreč temeljila na življenjskih elementih iz vsakdanjika, zato smo vse te “neznance” iz sanj že videli. Morda se jih zavestno ne spomnimo, ker je bila interakcija kratka in nesmiselna, kot na primer, če nekoga vidimo v množici ljudi ali pa v kakšnem oglasu na televiziji.

Vendar pa kljub temu za naše možgane skorajda ni ovire, da ne bi “izumili” novih obrazov, ki pa po vsej verjetnosti temeljijo na obraznih potezah, ki smo jih že videli.

Opravljanje fizičnih aktivnosti

Verjetno smo že vsi to doživeli – v sanjah poskušamo teči, se boriti ali visoko skočiti, vendar je videti, kot da vse to počnemo v počasnem gibanju, ne glede na to, kako se trudimo. Raziskovalci domnevajo, da je to zato, ker naj bi med spanjem čas dojemali drugače, tako počasneje kot hitreje.

Poleg tega sanjamo v fazi REM, ko so naše mišice sproščene in imobilizirane. Tako naši možgani poskrbijo, da se ne ravnamo po tistem, o čemer sanjamo. Torej se lahko občutek počasnega gibanja pojavi zaradi pomanjkanja povratnih informacij s strani mišic ali pa zaradi počasnejših nevronskih procesov med to fazo spanca.

Gledanje v ogledalo

Ogledala in odsevi so zelo zanimiv koncept naših sanj. V resničnem svetu odsev upošteva zakone fizike, sanje pa poganjajo naša podzavestna pričakovanja in spomini, zato pravila “resničnega življenja” tam ne veljajo. Zato bomo v zrcalu ponavadi videli nekaj zabrisanega oziroma zamegljenega, ali pa bomo videli svoj obraz, ki se je preoblikoval na čuden način.

有些人 verjamejo, da glede na to, da naj bi nam sanje na nek način pomagale predelati naše življenje v budnosti, bi bil lahko naš odsev v zrcalu morda pogled na nas same s psihološkega vidika. Torej bi lahko imele stvari, ki jih vidimo v ogledalu, nekatere koleracije z dogodki iz našega vsakdanjega življenja, z našo samozavestjo in z borbami, ki jih morda doživljamo.

Okušanje hrane

专家 pravijo, da ljudje v sanjah le redko začutijo “polno izkušnjo prehranjevanja”, ponavadi pa se spomnimo le, da smo v sanjah nameravali jesti ali pa da smo s prehranjevanjem ravnokar končali. Če pa si uspemo zapomniti celoten proces, bomo morda imeli težave pri prepoznavanju okusov.

Toda včasih ljudje le uspejo začutiti okus hrane tudi v sanjah, kar je še posebej pogosto med lucidnimi sanjarji. V naših sanjah nam možgani ustvarijo izkušnjo, ki temelji ali na resničnih dogodkih, ki so se nam že zgodili, ali pa si omislijo lastno predstavo o tem, kako bi se nekaj lahko občutilo. Hrana bi lahko torej imela “domišljijski okus” ali pa nekaj popolnoma nenavadnega, kar bi lahko temeljilo na naših pričakovanjih in spominih.