阿尔巴尼亚旅游需要可靠的接送服务

Ideja obiskati Albanijo je v meni vrela že dolgo. Želeli smo izkoristiti bivak na vozilu. Ford Ranger je že od leta 2011 brez prave konkurence in zaupanje vanj je bilo 100-odstotno. Pot je bila sicer grobo načrtovana, a sem se na potovanju prilagajal trenutnim situacijam. Prva postaja je bila Sarajevo, nato prek Črne gore oziroma Durmitorja v Albanijo.

Z ekipo smo v Albanijo vstopili na mejnem prehodu Božaj. V Skadru smo zamenjali nekaj denarja in po precej slabih cestah krenili do trajekta Komani Lake. Kraj Komani ima predor, skozi katerega izstopiš neposredno na nakladalni plato. Zajezena reka, po kateri smo se peljali okoli 2–3 ure, je pravo doživetje nedotaknjene albanske pokrajine. Gore z leve in desne, prevozno sredstvo je osel. Naš cilj je bil doseči dolino Valbone, ki je skrajna točka visokogorske soteske albanskih Alp. Od tu naprej pa do vasice Thet je mogoče priti samo še z dobro pohodno opremo.

Severovzhodni del Albanije smo prevozili skozi hribovske vasice in nekatera večja mesta: Bajram Curri, Golaj, Kukes in Peskopi. Nekaj poti nas je vodilo tudi prek Makedonije. Na jugovzhodnem delu Albanije nas je presenetilo sodobno mestece Korce. Pot od Erseke do Leskovika je bila zelo ozka in hribovita. Jug Albanije je zelo turističen zaradi ohranjenih srednjeveških mest. Gjirokaster je eno od mest, ki ga je vredno obiskati.

Prvo srečanje z morjem je bilo v turističnem mestecu Serande, ki je klasično sodobno. Jug Albanije ponuja ogromno zgodovinskih znamenitosti in ena od teh je prav gotovo nekdanja naselbina Butrint.

Nadaljevanje potepanja od Serande do Vlore je bilo samo še iskanje sanjskih plaž, najlepše so ravno od Serande do samega prelaza Llogara. Odkril sem nekaj zalivov in si s pomočjo 4 x 4 dovolil več svobode, intime in najlepše predele plaž. Po tednu dni različnih plaž smo začeli potovanje proti domu. Prek Vlore, Fiere do mesta Berat, ki je nekaterim poznano kot mesto tisočerih oken.

Albanija je zgradila veliko novih hitrih cest in v zadnjem delu potovanja ni bilo več veliko atraktivnih poti, je pa šlo hitro.

Avtor članka: Franci Zakrajšek