Todos nós sabemos o quão estressante pode ser dirigir um carro em nosso ambiente doméstico, onde não somos estranhos às regulamentações rodoviárias e de trânsito e à cultura de direção. Mas isto não é nada comparado com o stress que se pode sentir no estrangeiro, em estradas estrangeiras, onde todas estas coisas nos são desconhecidas. E aqui não estamos nos referindo ao volante do outro lado, mas sim às multidões insuportáveis, aos motoristas incultos, ao nível de agressividade, às estradas ruins, ao desrespeito às regras,... Verifique em quais países dirigir é mais perigoso.
Vožnja zna biti prijetna, a ne, če se peljete skozi katero od naslednjih 10 držav, v katerih ste lahko presrečni že, če pridete na cilj v enem kosu. Pred odhodom v tujino se je zato dobro pozanimati v kaj se spuščate, zato preverite, kakšno je stanje v najbolj zloglasnih in nevarnih.
CONSULTE MAIS INFORMAÇÃO: Temporada de Fórmula 1 2015 – pilotos, equipes e outras novidades na F1
10. Belgija
Belgija je s stališča prometa na slabem glasu predvsem zaradi obupnih prometnih zamaškov. Vozniki tam letno preživijo kar okoli 83 ur v ”štoflcih” oziroma prometnih zastojih. Veliko ljudi živi predaleč od službe, tisti, ki bi lahko uporabili javni prevoz, pa tega ne storijo. Zakaj? Ker delodajalci plačajo manj davka, če dajo uslužbencu avto (oz. povrnejo kilometrino), kot pa če dobi povišico ali bonus. In mislite, da zato zmanjkuje prometnega prostora? Kje pa. Kot listja in trave ga je, pa še poceni je.
9. Češka
Češke ceste so nevarne. Zakaj? Ker imajo mnogi vozniki težko nogo. Poleg tega stanje cest ni ravno najboljše, tudi črte pa včasih ne opravljajo svoje naloge kot bi morale. Svoje pristavijo še številne tlakovane poti, ki so še poseben izziv, ko so mokre in poledenele.
8. ZDA
Čeprav je pri tako veliko cestah težko posploševati, pa so generalno gledano Združene države zelo nevarne za voznike. Več kot 50% vseh nesreč s smrtnim izidom povzročijo slabe cestne zasnove in slabi pogoji na cesti. To dvoje povzroči več nesreč kot povzročijo pijana vožnja, prehitra vožnja in vožnja brez varnostnega pasu skupaj.
7. Grčija
Grčija je mešanica novozgrajenih prometnic in starega cestnega sistema, ki ima številne kategorizirane cesta, ki pa prej spominjajo na vaški kolovoz. Številne pa so v različnih fazah prenove. To pomeni, da se vozni pogoji vseskozi spreminjajo in so nepredvidljivi. Spremembe v hitrosti so talp glavni vzrok nesreč, saj vozniki ne vedo, kakšna je primerna hitrost. Poleg tega so precej agresivni, kar je razlog številnih karambolov in ne ozirajoči na druge, kar zna biti še posebej moteče za tujce. Tem pri tem niso v pomoč niti prometni znaki, ki so si včasih kontradiktorni. In če boste sledili tempu domačinov imejte v glavi, da greste 40-50 km/h prehitro.
6. Južna Koreja
Južna Koreja je voznikova nočna mora. Če te v Avstraliji pričaka prometni znak z omejitvijo zgornje hitrosti in poleg piše, da je to ”omejitev, ne izziv”, pa Korejci cestno-prometne predpise dejansko jemljejo kot predloge in ne kot regulativo. Zato ne bodite presenečeni, če se morate avtomobilu umikati na pločniku in to po filmsko iz prizorom avtomobilskega pregona. Vožnja tam je kot igra tetrisa na najvišjem nivoju. In četudi se držite pravil, vam to nič ne pomaga, ker se jih nihče drug ne.
5. Madžarska
Na Madžarskem najvišjo ceno prometne nekulture plačajo pešci, tisti, ki prečkajo cesto. Avtomobilom se namreč zdi pod častjo ustaviti. Tudi sicer večina avtomobilskih nesreč tam šteje le eno vozilo, ki največkrat leži prevrnjeno ob cesti zaradi neprilagojene hitrosti ali pa je v kaj trčilo. Madžarom tudi ne gre zapenjanje z varnostnim pasom, pri tem pa so jim za ”zgled” celo nekateri politiki.
4. Turčija
Vožnja v Turčiji je nekaj povsem drugega, kot smo vajeni. Za večino Turkov je vožnja šala, GTA. Glasba do konca in pedalka za plin do podna. Nič čudnega, da so lani zabeležili kar milijon avtomobilskih nesreč. Zato na cestu pričakujte polno brezglavosti. Tako v urbanem okolju. V ruralnem okolju so ceste velikokrat povsem ”izpete”, z veliko udarnimi luknjami in betonskimi ”nabreklinami.” In še nasvet. V Turčiji nikar ne vozite brez izpita, saj boste po hitrem postopku končali v kehi.
3. Poljska
Če želite, da vam ukradejo avto, je Poljska pravi kraj, saj so v segmentu kraj na svetu pri samem vrhu. K temu lahko dodamo še slabe ceste, preveč vozil in le redke cestne ”prebliske” (beri dobre pogoje), zato za tiste z rahlim srcem Poljska ni. Sploh, ker si je treba poti velikokrat deliti s kolesarji, pešci in celo vozili s konjsko vprego. Zaradi tako pestrega nabora različnih hitrosti vlada veliko zmede. Letno tako 5 tisoč ljudi vzamejo samo ceste. Sicer pa Poljska dela na tem perečem problemu in sicer z označevanjem nevarnih odsekov, kar pa je samo gašenje ognja, medtem, ko bi ga morala preprečevati.
2. Slovaška
Slovaška je imela včasih precej boljše ceste, kot jih ima danes. Ceste trpijo zaradi težkih vremenskih razmer, nizke prometne kulture in jeznih voznikov. Še posebej so nevarne pozimi, slovaška vlada pa za takrat predlaga, da se okoli vozite s kidalico, saj se zna zgoditi, da si boste morali pod do cilja odkidati sami. Imajo pa nično toleranco do vožnje pod vplivom alkohola. Že drobec promila vas lahko stane aretacije in ječe.
1. Rusija
Samo poleti lahko ceste v Rusiji označimo kot relativno varne. Pomladi, jeseni in pozimi pa se spremenijo v drsalnice in so zatorej izjemno nevarne. Tako zelo, da Rusija kraljuje na vseh negativnih lestvicah, ki se tičejo cest in vožnje. Svoj piskrček k temu dodajajo konstantne gneče in če mislite, da stojimo pri nas, kaj potem porečete na to, da tam povprečno stojite tudi do tri ure. In to poleti. V drugih letnih časih se cijazenje razpotegne na 5 ur. In kdo je kriv za takšno stanje? Skorumpirana vlada in preobljudenost. Preveliko avtomobilov, premalo cest in premalo volje oblasti, da bi stvari izboljšala.
Eslovênia
In kje je Slovenija? Naše ceste so, vsaj statistično gledano, precej varne, to je, če gledamo skozi število smrtnih žrtev na 100 tisoč prebivalcev na letni ravni, saj smo v zadnji tretjini lestvice (156. mesto med 186. državami, v kolikih to statistiko beležijo).
