Ljudje prepogostokrat nosimo stres kot značko časti in ponižnosti, ko se "hvalimo", kako malo smo to noč spali, kakšen naporen in deloven vikend smo imeli ter kako smo zaposleni, da si še počitnic ne moremo privoščiti. Zdi se, da je ta način življenja dosegel epidemične razsežnosti. Nekateri strokovnjaki menijo, da je naš tesen odnos s stresom delno tudi lastna krivda. Mnogi od nas naj bi bili namreč dejansko zasvojeni s stresom. Ste tudi vi eden ali ena izmed tistih, ki jih stres omamlja?
Zasvojenci s stresom naj bi iskali čim več priložnosti zamujenih rokov ali razburjenja ob prihajajočih delovnih obveznostih, kot da bi ti bili cigareti, kava, alkohol ali droge. Dobra novica je, da obstajajo načini, kako prekiniti to nezdravo razmerje. Kot pri vseh odvisnostih, pa je tudi tukaj najprej potrebno, da si odvisnik to prizna.
CONSULTE MAIS INFORMAÇÃO: Você está sempre atrasado? Veja como ser pontual
“Zadeti” od stresa
Stres je biološki proces, ki se je razvil da nam pomaga. Hormoni, ko so adrenalin in kortizol, se izločajo, kadar smo v nevarnih situacijah. Stvari pa se začnejo zapletati, ko sta oba hormona prisotna v našem telesu dlje časa. Kronični stres namreč poskrbi, da tako adrenalin in kortizol še naprej krožita po telesu. Ne samo, da to uničuje naše lase, kožo, srce in prebavni sistem, temveč nas tudi zasvoji – in tako hočemo še.
Da zmoremo skozi vse obveznosti in se tako izognemo dolgčasu na delu, se znajdemo v fazi hrepenenja za povrhu še dodatne pospeške, ki jih ustvari adrenalin ter tako še bolj škodujemo našemu sistemu.
Também empresa spodubuja takšne odvisnosti. Vsi imamo prijatelje, ki so ves čas “zasedeni” ali celo “noro zasedeni”. V naših glavah je namreč “zasedenost” ekvivalent “pomembnosti”, zraven tega pa nam pametne naprave cel čas zagotovljajo, da smo na tekočem z vsem, kar se dogaja, bodisi da smo na večerji, bodisi na počitnicah.
Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na dinheiro. Naša lastna vrednost se meri v evrih in v družbi kjer velja, da smo vredni toliko, kolikor je težka naša denarnica, si ljudje nalagamo vse večje napore.
V srži te odvisnosti pa tiči tudi odpor do dela na sebi, v globjih ter bolj osebnih ravneh. Če se namreč zaposlimo s čim več dela, ne rabimo razmišljati o večjih in osebnih vprašanjih ali težavah. In to je dober pokazatelj, česa smo ljudje sposobni, da se izognemo nam samim.
