فقاعة إلى فقاعة... الشمبانيا أو النبيذ الفوار؟ هل نعرف بالفعل ما الذي سنشربه في اليوم الأخير أو الأول من العام؟
Bliža se čas, ko na naših mizah kraljuje šampanjci in penine. Pa vemo kakšna je razlika, da iz vina nastane penina ali šampanjec? Kljub temu da penečim vinom rečemo kar شامبانيا, tako ni pravilno. Šampanjec proizvajajo samo v Franciji in prihaja iz pokrajine Champagne. Pri nas tako proizvajajo penine in teh ni malo.
Razlikujejo se tudi po metodi oziroma postopku pridelave. Pri klasičnem postopku drugo alkoholno vrenje poteka v steklenici. Osnovnemu vinu dodajo začetni liker, ki vsebuje vinski koncentrat, kvasovke in sladkor. Steklenice nato zaprejo s kronskim zamaškom, ki ga je v postopek vpeljal menih Dom Pierre Pérignon v 17. stoletju. S stresanjem usmerijo usedline, ki nastajajo pri drugem alkoholnem vrenju, v vrat steklenice proti zamašku. Steklenice odprejo ter izločijo usedlino, dodajo izgubljeno vino in po navadi sladilni liker, s katerim vplivajo na vsebnost sladkorja v penečem vinu.
في metodi charmat postopek od drugega alkoholnega vrenja poteka v velikem jeklenem visokotlačnem tanku. V pogojih nadtlaka najprej s filtracijo odstranijo kvasovke in vino nato stekleničijo. Kljub temu da ima večina ljudi za začetnika proizvodnje penin meniha Dom Pérignona, ni tako. V proces je vpeljal veliko inovacij in penino izboljšal. Najstarejši proizvajalci penine Blanquette de Limoux so bili benediktinski menihi iz Saint Hilaire blizu Carcassonne daljnega leta 1531. Takrat so proizvajalci uporabljali tako imenovano méthode rurale. Zasluge za penino, kot jo poznamo danes, gre pripisati Angležu Christopherju Merretu, ki je dvesto let kasneje dokumentiral in opredelil méthode champenoise, ki do danes ostaja nespremenjena. V 19. stoletju se je proizvodnja šampanjca in penin drastično povečala. Penina ni bila več zgolj pijača aristokracije in menihov. Deležni so je lahko bili tudi vsi ostali.
Francozom je ostala uporaba imena champagne, medtem ko se ostali proizvajalci mehurčkov poslužujejo imen kot so penina, spumante, cava, sekt, crémant … Trendi načina pitja penine se iz leta v leto spreminjajo. Če si naši stari starši pitja penine ali šampanjca niso mogli predstavljati drugače kot iz širokih kozarcev, zloženih v piramido, je danes ravno drugače, saj se penino ponudi večinoma v ozkih kozarcih, kjer je ples mehurčkov daljši. Penino ponudimo ohlajeno na približno osem stopinj Celzija. Plesa mehurčkov ne moremo opazovati zgolj pri slabem vinu ali v slabo pomitih kozarcih, saj jih takrat tako rekoč ni. Široke kozarce uporabljamo tudi danes, vendar zgolj, če želimo najprej uživati z nosom, kar je priporočljivo pri (pol)sladkih peninah. Prava penina diši sveže in takšen je tudi njen okus. Mehurčki so živahni v kozarcu in ustih. Pri najboljših šampanjcih je pena kremasta in ostane na površju do dvajset sekund, mehurčki pa se iskrijo v kozarcu tudi do dvajset minut.
Slovenija ima zelo pestro in kakovostno izbiro penin. Nekaj smo jih izpostavili v upanju, da bomo našli čim več razlogov za kozarec dobre penine, ob katerem se bomo lažje veselili življenja in novega leta.
