متى واجهت ضبط السيارة لأول مرة؟ لقد كنت مفتونًا بالسيارات منذ أن كنت طفلاً ، وبدأت العمل على تعديل السيارة كهواية أثناء دراسة الهندسة الميكانيكية. أولاً ، بالطبع ، تعاملت مع سيارتي ، لأن
Kdaj si se prvič srečal z avto tuningom?
Nad avtomobili sem se navduševal že od malih nog, s predelavami avtomobilov pa sem se začel ljubiteljsko ukvarjati med študijem strojništva. Najprej sem se seveda lotil svojega avtomobila, saj me je mikalo, da bi iz njega iztisnil kakšnega “konjiča” več.
In potem se je rodila ideja, da bi imel lastno tunersko delavnico?
Kakšen velik preblisk se ni zgodil, saj je bil to moj hobi. Delavnica, kakršno vidite danes, je zrasla popolnoma organsko iz mojega hobija. Med spremljanjem tuning scene v tujini in pri nas sem kmalu ugotovil, da večina naših ljubiteljev tuninga hodi po dele v tujino, zato sem leta 2000 odprl specializirano trgovino za dele, ki jih potrebujemo pri predelavi avtomobilov. Pojem tuninga je sicer zelo širok in sega od dodajanja zunanjih okrasnih elementov, do predelav podvozja, izpušnega sistema in motorja. Jaz sem se podal po srednji poti in v svoji trgovini ponudil dele za športne predelave avtomobilov, čemur sledi tudi naša delavnica.
Je tuning življenjski slog, strast ali kaj drugega?
Vse od naštetega. Lahko bi tudi rekli, da je tuning nekakšno približevanje moto športu, saj mnogi želijo prav s predelavami iztisniti nekaj več iz svojega serijskega avtomobila, da bi ta postal še bolj dinamičen. Vsekakor smo to ljudje, ki živimo bolj dinamično življenje, smo po duši individualisti in avtomobil nam pomeni več kot le prevozno sredstvo. Zanimivo je, da se je v Sloveniji popularnost tuninga opazno dvignila, ko je na velika platna prišel film hitri in drzni. Kasneje je ta evforija na srečo minila, tako da se predelav avtomobila lotijo tisti, ki vedo, kaj hočejo. Za nas je to dobro. Res pa je, da tuning pri nas ni močno razvit, saj je slabo razvit tudi avto-moto šport. Obe dejavnosti hodita z roko v roki. V tujini namreč redno organizirajo tekmovanja za “vikend” dirkače, kjer ti lahko preizkusijo svoje predelane avtomobile.
Voziš tudi sam predelan avtomobil ali je kovačeva kobila bosa?
Seveda. Moj beemve je tehnično krepko predelan, res pa je, da zunanjost ni ekstremna. Potem je tu še moj cestni motor, pri katerem sem prav tako modificiral nekaj malenkosti. In da sploh ne omenjam denarja, ki sem ga “pustil” v goriški trgovini za motoristično opremo.
Kako nastane predelan avtomobil, na primer tisti seat leon z vrati v slogu lamborghinija, o katerem se je veliko govorilo?
Ali to kakorkoli spominja na zakulisje MTV-jeve oddaje Pimp my Ride? Po navadi se z naročnikom pogovoriva, kakšne so njegove želje in koliko denarja ima v mislih. Če denar ni ovira, je tu zakonodaja, saj naša ni tako liberalna, kot je npr. ameriška, kar se tiče avtomobilskih predelav. Tega črnega lepotca smo naredili za Alexa iz Črnomlja. Lansko poletje se je pri nas oglasil z željo, da mu naredimo “najhujšega” leona v Sloveniji. Po uvodnem sestanku smo začeli s kreativnim procesom. Z vodjo naše delavnice Sebastjanom sva na podlagi Alexovih želja pripravila koncept predelave. Ker tudi Alex sam ni popolnoma natančno vedel, kako in kaj želi, je veliko odločitev zaupal nam. Imeli pa smo še en izziv – avtomobil je moral biti gotov do septembra, ko je bil na sporedu ljubljanski Motorshow.
Je bil Alex zadovoljen s konceptom?
Da, zato smo takoj naročili vse potrebne dele in operacija Leon se je začela. Za začetek smo razširili karoserijo in predelali tako rekoč vse zunanje dele, od odbijačev, do luči, ki smo jih zamenjali za atraktivnejše. Sledile so vgradnja dvižnih vrat v slogu lamborghinija, zamenjava platišč in vgradnja nastavljivega podvozja. Seveda je bilo potrebno narediti še veliko ostalih manjših modifikacij: motor je dobil nov, športni zračni filter, zamenjali smo izpušni sistem, dodali neonsko osvetlitev podvozja ipd. Z vidika tehnične izvedbe sama predelava ni bila težavna, preganjal pa nas je čas, saj smo morali v mesecu dni tako rekoč razstaviti avtomobil na prafaktorje, izvesti naše predelave, ga prebarvati in nato še sestaviti. Da bi bila stvar še bolj “zabavna”, sem imel avgusta načrtovane počitnice. Čeprav me dekle pri mojem delu zelo podpira – pač razume, da smo fantje otroci, le velikost in cena igračk se z leti spreminjata – ne bi bilo najbolj zdravo, če bi odpovedal počitnice.
In rezultat?
Po končani predelavi smo avtomobil ob spremstvu dveh dolgonogih lepotic predstavili na omenjenem sejmu. Alex je bil tako navdušen, da se tako rekoč ni oddaljil od svojega leona, kar nas je naravnost ganilo. Ko sva že pri predelavah, o kakšni količini denarja govoriva?
Reciva, da je nebo edina omejitev.
Kako pa preživljaš prosti čas?
Kaj je že to prosti čas (smeh)? Skupaj z dekletom ga najraje preživiva na motorju. Skoraj vsak prosti trenutek izkoristiva za razne motoristične izlete, najraje v tople kraje. V zadnjih letih sva prepotovala Evropo po dolgem in počez. Najbolj naju privlačijo sredozemski kraji. Sva pa vedno v gibanju in najin dopust nikoli ni niti približno podoben enotedenskemu poležavanju na plaži. Takšna statika mi enostavno ne ustreza. Vprašanje pa je, kako bo z najinimi motorističnimi potepanji, ko bo nekoč v prihodnosti prišel naraščaj. Že zdaj je moj delovnik v povprečju dolg 10 ur. Očitno moj hobi res postaja služba – kdo ve, ali je to dobro.
Praviš, da ste ljudje v tem poslu tudi veliki individualisti − se to kaže tudi na drugih področjih življenja?
To vsekakor drži zame. Lahko rečem, da sem hedonist – nenazadnje se živi le enkrat. Rad jem dobro hrano, morska mi je najbolj pri srcu. vendar nisem pristaš dragih restavracij. Po navadi si morske specialitete pripravim kar doma, če mi le čas dopušča. Sicer pa si skoraj vsako nedeljo privoščim razvajanje s kavo in rogljičkom v Le petitu pri ljubljanskih Križankah, kjer gost dobi občutek Provanse. Na italijansko hrano jo mahnem v Piazzo. Italijanski slog življenja mi je namreč zelo blizu in razmišljam, da bi se ob upokojitvi preselil v kakšno vasico na jugu Italije, kjer temperatura zraka ne bi padla pod 20 stopinj Celzija.
