愛とは何かという問題は、おそらく人類そのものと同じくらい古いものです。多くの文化では、愛の概念がさまざまな方法で解釈されます。愛の概念についての私たちの考えも、人生の経験や教訓を通じて変化します。私たちが愛の概念をどのように認識するかは、幼少期からの主なパターンや経験に影響されます。私たちはさまざまな形の愛を知っています。いずれにせよ、愛は私たち一人ひとりの中にあります。あなたは自問したに違いありません - 愛とは何ですか?
愛とは je pravzaprav eno najbolj komplesnih vprašanj človeštva in na njega si lahko vsak odgovarja po svoje. Vemo, da se vsekakor se začne s kemijo v stanju zaljubljenosti, ki ga vsi poznamo kot enega najbolj mučnih stanj človeškega uma, duše in telesa.
Gre za tisto našo prvinsko čustveno lastnost, ki omogoča obstoj človeškega rodu in razmnoževanje, torej z izbiro partnerja s katerim želimo deliti genetski material. Iz te kemije in 恋愛中, se v idealnih scenarijih in pod pravimi pogoji lahko izoblikuje prava 愛. Za pravo 愛 pa ni ključen le splet okoliščin, ključno je tudi naše pravilno dojemanje tega pojma. Le to določa, ali smo sposobni ljubiti na pravi način, oziroma ali je naš pogled na ljubezen izkrivljen in poln nepravilnih pričakovanj. Torej, četudi mislite, da ljubite, ni nujno, da je to zares ljubezen.
Video – Kaj je ljubezen? Oziroma znanost in ljubezen!
Pogoj za pravilno dojemanje ljubezni iz stališča posameznika ima temelje že v otroštvu. Na njega vplivajo odnosi v primarni družini, odnos in ljubezen mame ter množica osebnih izkušenj pri vsakem posamezniku oblikujejo dojemanje in oblikovanje podobe o ljubezni. Predvsem je odraz zdravega dojemanja ljubezni v odnosu slehernega posameznika do samega sebe. Brez odnosa in 愛の do sebe je nemogoče ljubezen deliti z drugim. Ljudje, ki nimajo zdrave samopodobe in ne spoštujejo sebe, se ne cenijo, ne morejo na pravilen način 愛する sočloveka. Torej, sposobnost ljubiti se začne pri nas samih.
Ker je definicija 愛の それで kompleksna jo lahko le redko katera izjava ali stavek v celoti definira. Vsekakor pa lahko preberemo enega najbolj celovitih zapisov o lastnostih ljubezni, v Bibliji in sicer pismu Korinčanom (Korinčanom 13,4-7). Le – ta na izjemno preprost način opiše osnovne lastnosti zdrave in polne ljubezni, katerim prav nihče ne more oporekati.
Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.
続きを読む: 50 Najlepših citatov, ki jih je navdihnila ljubezen
O ljubezni je nastalo največ pesmi in pisatelji so vsekakor najbolj zaljubljene duše.
Seveda poznamo več “tipov” 愛の, zato jo opisujemo opisno, z besednimi zvezami kot so: erotična ljubezen, prava ljubezen, partnerska ljubezen, polna ljubezen, heteroseksualna ljubezen in jo s tem ločujemo od materinske ljubezni, ljubezni med bratom in sestro, altruistične ljubezni, homoseksualne ljubezni itd. Ima pa vsaka definicija ljubezni za vsakega posameznika svoj način dojemanja in dimenzije, v katerih se giblje po svojih notranjih dojemanjih tega čustva.
続きを読む: さまざまな言語での愛
Ljubezen je čustvo, ki omogoča preživetje sveta. Brez njega ni začetkov in ni koncev. Ljubezen je tisto nekaj, kar v vsakem posamezniku izraža tudi njegove najboljše lastnosti. Je čustvo zaradi katere notranje rastemo in hkrati dojemamo drugo dimezijijo duhovnega. Je duhovno popotovanje slehernega posameznika v svet, ki je metafizičen.
Definicija ljubezni / Wikipedia
それは愛です čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do 動物; ljubezen do 自然) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd. Pogledi na ljubezen se razlikujejo po verskih, filozofskih, kulturnih in drugih znanstvenih pristopih.
Prav zaradi večpomenskosti besede ljubezen, je potrebno v slovenščini uporabiti še druge besede, s katerimi opredelimo, za kakšno ljubezen gre (ljubezen do …). Že stara grščina pa je poznala vsaj tri različne besede za ljubezen:
- eros, ki pomeni vzneseno, telesno, erotično ljubezen. Latinska inačica je amor.
- philia, ki pomeni ljubiteljstvo do kakšne stvari. Tako vse slovenske besede grškega izvora, ki vsebujejo fil, pomenijo ljubezen do nečesa: filantrop (človekoljub), bibliofil (ljubitelj knjig), pa tudi名前 Filip (grško Philhipos pomeni ljubitelj konj)
- agape, ki pomeni ljubezen do bližnjega, karitativno dejavnost, pripravljenost pomagati. Latinska inačica je karitas.