Zahvaljujoč knjigam so misli in izrečene besede preživeli stoletja in stoletja. Zato lahko danes potujemo skozi čas, obiščemo različne kraje in prebiramo o najrazličnejših izkušnjah. In tudi mi imamo danes priložnost premagati čas, če le zapišemo svoje zgodbe.
Knjige, ki vam jih predstavljamo spodaj, dokazujejo, da so imeli pisatelji vseh starosti kljub času, v katerem so živeli, veličastne zgodbe, ki pa jih vsi ne razumerjo. Naslednje 4 knjige le visoko inteligentni ljudje izbirajo kot priljubljene.
Friedrich Hölderlin, Hiperion ali Puščavnik v Grčiji
Hölderlin je eden največjih nemških pesnikov. Bil je velik privrženec grške kulture in je tako napisal knjigo, ki opisuje konflikt med klasičnimi grškimi vrednotami in agresivno državo.
Knjiga predstavlja Hiperionove poskuse strmoglavljenja turške vladavine v Grčiji, njegovo razočaranje nad uporom, preživetje v smrtonosni bitki pri Chesmi, njegov obup, ko Diotima umre zaradi zlomljenega srca preden sta lahko ponovno združena in njegovo poznejše življenje, ko postane puščavnik v grški divjini, kjer sprejme lepoto narave in premaguje tragedijo v samoti.
Ismail Kadaré, Zlomljeni april
Ismail Kadaré velja za enega najvidnješih pisateljev svojega časa. Knjiga raziskuje eno od Kadarejevih ponavaljajočih se tematik, in sicer kako preteklost vpliva na sedanjost.
Zgodba pripoveduje od Gjorgu Berishi, 26-letnemu Albancu, ki živi na visoki planoti. Po zakonih Kanuna je prisiljen ubijati, da bi tako maščeval smrt svojega brata. Rezutat tega je njegova lastna smrt – po zakonu ga mora zdaj ubiti član druge družine.
Fernando Pessoa, Knjiga nespokoja
Fernando Pessoa velja za enega najpomembnejših avtorjev 20. stoletja. Delo Knjiga nespokoja je bila objavljena posthumno. Je fragmentarni življenjenjski projekt, ki ga avtor nikoli ni uredil, poimenoval pa “brezobzirna avtbiografija”. Knjigo so pripisali Bernardu Soaresu, enemu od avtorjevih polheteronimov.
Temelj romana je beseda saudade, ki se nanaša na občutek melanholije, ta pa izhaja iz oddaljenosti od nekoga, ki se nikoli ne bo vrnil. Pessoa tako nenehno raziskuje pomen te besede in pomen besede “ljubezen”.
ヴァージニア・ウルフ、ダロウェイ夫人
Virginia Woolf velja za eno najpomembnješih predstavnic evropskega modernizma. Gospa Dalloway je eden njenih najbolj znanih romanov in eden ključnih modernih romanov. Govori o individualnem iskanju življenjskega smisla in lastne podobe, sprašuje se o odnosih in nasilju v današnjem svetu.
Clarissa Dallowayse odpravi po jutranjih opravkih na ulice Londona in se pripravlja, da bo zvečer gostila zabavo. Lep dan jo spominja na mladost, ki jo je preživela na podeželju Bourtona; sprašuje se, ali je izbrala pravega moža (namesto, da bi se poročila s skrivnostnim Petrom Walshom je za moža izbrala zanesljivega Richarda Dallowayja) in da nikoli ni imela možnosti, da bi bila s Sally Seton, s katero si je delila poljub. Ko jo istega jutra obišče Peter, se v njej ponovno naselijo konflikti iz mladosti. Ob Clarissi spremljamo še zgodbo Septimusa Warrena Smitha, veterana prve svetovne vojne, ki je obseden s smrtjo svojega prijatelja Evansa. Kasneje tistega dne, ko mu je predpisano neprostovoljno zadržanje v psihiatrični bolnišnici, stori samomor. Clarissina zabava je uspeh, udeleži se jih večina likov, ki jih spoznamo v knjigi, vključno z liki iz preteklosti. Ko na zabavi sliši za Septimusov samomor, začne postopoma to dejanje občudovati, saj meni, da si je prizadeval ohraniti čistost svoje sreče.
