私たちが「経験がある」と言うとき、実際には何を意味するのでしょうか?ただし、経験は得られません。飛行機から飛び降りて地面に着地したとき、または最初のキスの後に目を開けたとき、その経験はすでに私たちの後ろにあります。仮にですが、その瞬間は過ぎ去り、歴史は歴史です。しかし、これらの経験は私たちのさらなる決断と経験を形作ります。
Kako izkušnje oblikujejo naše nadaljnje odločitve in doživljanje? Ko nekaj doživimo, se ta doživetja zapišejo v naš メモリー. Spomin seveda ni neposreden in objektiven posnetek preteklosti, temeveč reprezentacija, ki se spreminja tudi vsakič, ko si jo ponovno prikličemo v spomin ‒ glede na naše trenutno počutje, želje, pričakovanja in podobno.
Reprezentacije naših izkušenj pomembno vplivajo na to, kaj bomo v prihodnosti pričakovali od sebe, drugih in življenja, kaj si bomo upali in kaj ne, kaj bomo želeli in čemu se bomo izogibali. To je pač neizogiben sestavni del človeka
Preko učenja, ki poteka preko izkušenj, želimo predvideti možne rezultate alternativnih izbir v prihodnosti, se izogniti slabim in bolečim izkušnjam ter doživeti čim več prijetnih. Takšen mehanizem delovanja je neizogiben in v veliki meri popolnoma smiseln in funkcionalen. Vendar pa vsebuje tudi problem ‒ zapira nas v okvire lastnih predvidevanj, ki pa so lahko v veliki meri napačna.
Če smo imeli na primer slabe izkušnje s prvim partnerjem, lahko hitro generaliziramo, da nas bodo vsi partnerji prizadeli, se odločimo, da se romantike sploh ne gremo več in se tako zavarujemo pred srčno bolečino, s tem pa se tudi zapremo pred novo ljubeznijo in povezanostjo.
Kaj torej storiti? Vsekakor nihče med nami nas ni bog, ki bi lahko povsem pretental lastne možgane. Prav tako je nesmiselno popolnoma utišati lastno intuicijo in razlage sveta, saj nam lahko v veliki meri koristijo. Smiselno se je 気づくこと, da so naše napovedi prihodnosti in naše predstave velikokrat zgrešene in pod vplivom dobrih ali slabih preteklih izkušenj.
Po navadi enostavno ne moremo predvideti, kam nas bo določena izkušnja pripeljala. Optimalno je verjetno ohranjati dobro mero odprtosti in zavedanja, da nas lahko življenje na vsakem koraku preseneti, zraven pa dodati ščepec preudarne previdnosti.
