Se še spomnite dobrih starih menz, kjer so nam gospe z mrežico v laseh in tistimi, spredaj odrezanimi čeveljci z veliko zajemalko postregle "dnevno specialiteto", ki je imela vsak dan enak okus? Dandanes tudi restavracije za množice niso več, kar so bile in se povzpenjajo malce višje po kulinarični lestvici. V ...
Stegne 11a
リュブリャナ
Se še spomnite dobrih starih menz, kjer so nam gospe z mrežico v laseh in tistimi, spredaj odrezanimi čeveljci z veliko zajemalko postregle “dnevno specialiteto”, ki je imela vsak dan enak okus? Dandanes tudi restavracije za množice niso več, kar so bile in se povzpenjajo malce višje po kulinarični lestvici. V ljubljanski Dobri hiši se sicer še vedno začuti pridih menze, a bolj zaradi postrežnega principa, kot česa drugega. Drugače pa cele ljubljanske Stegne že precej časa zavijejo v menzo novih časov, kjer nam vesele gospe in gospodične preko dneva ponujajo sveže pripravljena kosila, kar nekaj menijev je na voljo. Prehrambeni razpon se vije vse od domačih slovenskih jedi, pa do mešanice tistega, čemur sodobne neopredeljene restavracije imenujejo “mednarodna kulinarika”, včasih pa nas bodo presenetili tudi s kakšnimi za množične jedilnice prav netipičnimi jedmi, kot so mehiške tortilje. Zadovoljni bodo vsejedci in vegetarijanci, tisti bolj zahtevni pa si lahko omislijo tudi ločeno sobo za poslovna kosila. Poseben bonus, ki povzpne Dobro hišo prek občutka masovnosti potegne še »kuhinja v živo«, kjer nam pred očmi pripravijo jedi a’la carte.
